Živalska hrana je HOČETE ali NOČETE vedeti MRTVA
HRANA, saj človek je mrtvo in se obenem
z vilicami in nožem nevede bliža koncu. Torej meso-truplo, mleko, jajca in vse,
kar nastane iz tega, je treba UBITI (pa recite kar želite).
à RAZLAGA: če pomolzeš kravo, mleko
pasteriziraš in ga nato daš njenemu novorojenemu teličku, bo ta v doglednem času
umrl, ker ubito mleko ne more posredovati življenja; poleg tega se verjetno ne
zavedate, da imajo krave po naravi mleko le nekaj mesecev po kotitvi (včasih so
dajale po 2.300 kg mleka leto, danem pa so te številke krepko čez 10.000 kg).
TA PREHRANA kapitalsko družbo vodi
v nezaslužen dobiček, pa če si to priznate ali ne. Zato so na primer krave
dobesedno selekcijsko izbrane, nato pa jih redijo v super modernih tovarnah
mleka. Dnevne svetlobe in sveže krme načeloma NE vidijo in tudi gibati se ne
morejo prosto. Danes dajejo krave mleko 10 mesecev (maksimalno 30-60 mesecev)
na leto po kotitvi; takrat jih ponovno oplodijo.
Molzne krave praviloma povržejo
enkrat letno, teoretično naj bi zdržale 10 kotitev, vendar redko katera zdrži
več kot štiri (razmere in primarni razlogi, kot so mastitis, neplodnost,
šepavost in neekonomičnost). Te krave so nato pod krutimi pogoji in razmerah
zaklane, njihovo meso pa ni cenjeno in se porabi v skoraj izključno procesirani
hrani (hrenovke, medaljončki, salame, paštete, mesni namazi …). EU sicer
prepoveduje uporabo hormonov pri živinoreji, dovoljeni pa so antibiotiki, ki se
pogosto uporabljajo kar preventivno. Poleg tega pa so vključena še nenaravna
krma (kostna moka – spomnimo se pojava bolezni norih krav, prenosljivo smrtno
možgansko bolezen goveda, ki se prenaša z uživanjem mesa bolne živali, privede
pa lahko do hudih psihičnih motenj), insekticidi in pesticidi (s katerimi se
izgovarjate, da jih je večina v rastlinah – kdo pa jih je? Živali, katere nato
zakoljejo in dodajo še zgoraj naštete stvari. Presoja?).
Celo jajca, ki so navsezadnje
tekoča osnova za piščance in po anatomiji gledano menstruacija kokoši, ne
morejo več proizvesti življenja.
* Vsa ta živila živalskega izvora svojega dejanskega smisla – da bi
živela – niso izpolnila. Ko pristanejo na krožniku, so tako rekoč nezrela in
nerazvita. Razlikovati moramo torej met mrtvimi živili, ki nam omogočajo
preživeti, in živili, ki posredujejo življenje, ker vsebujejo in posredujejo
živo svetlobo – pa tudi informacije o življenju. Človek pa ne živi samo od
hrane, temveč tudi od alergij in valovanj v njej. Tudi pri rastlinski hrani so
prisotne alergije, ki jih zaužijemo. Tako je treba dati živilom, ki so zrastli
v spremenljivih, naravnih pogojih, prednost pred tistimi, ki so bili vzgojeni v
rastlinjakih in uporabi umetnih gnojil ter pesticidov – tega se zavedam, mar ne
delam na tem?
Ni komentarjev:
Objavite komentar