STALIŠČA VEGANOV

Nisem veganka od rojstva in zato lahko razumem vse, ki so prepričani, da je meso nujno, potrebno in je v bistvu že navada. Pri vsem gre samo za stopnjo zavesti, ki jo ima človek. Ne želim povedati, da so nekateri neumni, jaz pa ne, ampak gre za višjo zavest, za zavest življenja. Ne spadam med fanatične ljudi. Tudi živali so živa bitja in naj se ljudje še tako upirajo in še največjim "sovražnikom" živali bo skoraj stoodstotno pot kdaj prekrižala kakšna "luštna" živalca ob kateri se bodo omehčali in se za trenutek zavedali, da je tudi to živo bitje in ni namenjeno naši prehrani.

 

Resno se vprašajmo, kako je možno, da imamo nekatere živali za hrano, druge pa carkljamo? Kdo smo mi, da si dovolimo odločiti, koga (in ne kaj) bomo lahko pojedli in koga ne?

 

Vsak pri sebi se definitivno (vsaj nekje globoko v srcu) zaveda, da živali niso namenjene naši prehrani in naj okolica govori kar želi. 

Če že malo pobrskamo po zgodovini, vidimo da se je vsa ta mesna industrija razrasla pred kratkim in da včasih ni bilo v navadi jesti meso- jedli so ga samo puhli "bogataši".

 

In vsi izgovori, češ saj jemo samo "domače" meso, ki nima veze z vso kruto industrijo in tako dalje...resno?

Če ne drugo, je vsak od nas (zdaj pa veren, neveren je čisto nepomembno) že slišal izjavo "to se ti bo vrnilo" v vsaj kakšni različici. Ali pa smo si to mislili, če je nam kdo storil kaj slabega.

Malo premislite..to, kar delamo živalim (delajo), se bo vse vrnilo vsaj v isti meri. Mogoče ne takoj, ampak se bo, garantirano.

Zakaj je na svetu toliko vojn? Zakaj lahko ljudje tako hladnokrvo ubijejo drugega človeka?

Dokler bomo ubijali živali, se bomo pobijali med sabo. In prej, kot bo to jasno vsem, prej bomo lahko zaživeli v miru. Druge rešitve ni.

Ne bom več filozofirala s tem, zakaj ne jesti mesa. Vsak mora priti do tega spoznanja sam. Vsak mora pri sebi razčistiti in končati to nasilje.

To namreč jeste, ko jeste meso. Nasilje, žalost, strah,..same negativne občutke, ki jih je uboga žival doživljala ob smrti. Tako kot je strah nas, je strah tudi njih.

 

Ljudje morajo sami priti do spoznanja, mi smo jim pa lahko vzgled.

 

Jajca so kurja menstruacija. Neoplojena so točno to. Ali pa tekoče meso. Sami se odločite, katero vam je ljubše. Ampak to so dejstva. Sicer pa, če vam to ni dovolj nagnusno - lahko pogledate z druge plati. Lahko pogledate s strani jajčne industrije in kakšna hinavščina stoji za tem. Kako ravnajo s piščanci in kokoši. Aja...glede nadomeščanja jajc v receptih - na internetu najdete ogromno idej za jajčne nadomestke. Ampak to je skregano z najini logiko o tem, da jajc ne potrebujemo. Če nečesa v osnovi ne potrebuješ, potem tega niti ne rabiš nadomestit, mar ne? Zmotno je mišljenje, da jajca "vežejo" - moka in voda vežeta. Če pa vam je všeč "rumen" videz pa dodajte ščepec kurkume ;) 

Vse se da narediti brez jajc - palačinke, šmorn, omlete, pogače, potice, biskviti, mafini, sladoledi, ...

_______________________________

 Poanta vsega je, da jaz ne želim ubijati živih bitij za svoje prehranjevanje, ker to ni potrebno in je v bistvu skregano z našim bistvom. In nas vodi v svet nasilja, ignorance, trpljenja,... Vse to ni potrebno in samo želim si lahko, da bom dober vzgled, da se bodo ljudje učili skupaj z nami, vegani in morda dobili inspiracijo, da tudi postanejo vegetarijanci ali pa še bolje veganci ;) 

Kdo ve, od kod je mleko za skuto in ali so njegove krave »dajateljice« kdaj videle okolico živinorejske tovarne? In trpljenje, ko jim je odvzet teliček, kasneje spitan za čimhitrejši zakol. Težko je preverit ali je sir siril želodček telička ali izdelek iz laboratorija, včasih na izdelkih nič ne piše ... Mleko je napitek za kravje dojenčke, ki ga krave proizvajajo po vsaki brejosti, ne da? Kako to, da ga vedno dajejo, človeške mamice pa enkrat nehajo s tem?  Kaj dobijo te krave za jesti in piti in koliko antibiotikov? V jogurte dajejo želatine iz svinjskih parkljev, pa nič ne napišejo na embalažo.

 

 

Definicija veganstva (VIR: vegan.si)

Besedo »vegan« je leta 1944 prvi uporabil Donald Watson iz Veganskega društva Velike Britanije ter ob tem zapisal: »Veganstvo je način življenja, ki teži k izključitvi (kolikor je mogoče in izvedljivo) vseh oblik krutosti in izkoriščanja živali za hrano, obleke in druge namene.«

Veganstvo torej po definiciji ni zgolj način prehranjevanja, ampak način življenja. Vegani se ne prehranjujejo z živalskimi proizvodi, obenem pa se tudi ne oblačijo v živalske kože in kožuhe, živali ne uporabljajo za zabavo ali v kakršnekoli druge namene.

Veganstvo pomeni sočutje, zdravje, pozitiven pogled na svet.

  

Etičnost in sočutje

"Če bi klavnice imele steklene zidove, bi vsi bili vegetarijanci."
– Paul McCartney

Karnizem iz ljudi dela hinavce

Nihče namreč noče biti neiskren, a sodeč po teoriji karnizma, je to sleherni dan.

Karnizem je definirala svetovno znana psihologinja in antropologinja Melanie Joy. V svoji prodajni uspešnici Zakaj ljubimo pse, jemo prašiče in se oblačimo v krave? raziskuje družbene  vzgibe prevladujočih prehranskih navad. Marsikdo se je že kdaj čudil kakšnemu eksotičnemu plemenu, ki se prehranjuje z žuželkami, Joyjeva pa gre še korak dlje in radikalno prespraša nasploh idejo prehranjevanja z mesom živali in ostalimi živili živlaskega izvora.

Stvari pač take so

Le redko se sprašujemo, zakaj živimo na tak način, kot živimo. V bistvu se nam niti ni treba, saj nam družba posreduje razne vzorce o primernem življenjskem stilu. Tako smo od malih nog naučeni, da se poroka spodobi, da je zaželeno imeti otroke in nadvse nujno imeti sebi primerno službo. Ker stvari pač take so. Vali feminizma in večletni boji za enakopravnost ljudi so te vzorce že izzvali in tako postaja vse bolj sprejemljiva podoba samske temnopolte direktorice brez otrok v štiridesetih.

Po mnenju aktivistov za enakopravnost vseh bitij so zdaj na vrsti še živali. V Švici je država že določila prvega ombucmana za dobrobit živali. S tem so postali med prvimi državami na svetu, ki zavestno in aktivno skrbijo za interese živali. Švicarji so namreč dojeli, da je inferiornost živali družbeni konstrukt. "O karnizmu svet še ne govori, ker se tak miselni nastavek razume kot samoumeven," pravi Melanie Joy, ki pozdravlja uvajanje širšega spektra pravic živali.

Ubijanje živali je normalno, naravno in nujno

Skozi zgodovino se je v družbi razvilo mišljenje, da je prehranjevanje z živalmi normalno, naravno in nujno. Te vidike skušajo sodobni borci za pravice živali – pa tudi znanstveniki – postaviti na glavo.

Normalnost prehranjevanja z živalmi je stvar družbenega dogovora in je zato relativna. Ne le, da imajo različne kulture različne sezname užitnih živali, obstajajo celo kulture, ki v celoti zavračajo prehranjevanje z bitji in tudi take, ki dovoljujejo kanibalizem. Vsaka od njih ostaja prepričana v svoj prav.

Naravnost prehranjevanja z živalskimi trupli je argument, ki sega v naše razumevanje prvinske prehrane človeka.  Le redki vedo, da najstarejši kuharski recept najdemo v Bibliji, ki pravi: "Žrtvuj mlado žival tako, da bo Bogu dišalo"«. Po mnenju svetovno znanega zgodovinarjaCharelsa Pattersona je to eden od začetkov eksplicitnega upravičevanja prehrane z mesnimi izdelki. Analiza fosiliziranih iztrebkov praljudi kaže namreč na to, da so se naši pra-predniki prehranjevali predvsem s sadjem.

Nujnost prehranjevanja z živalskimi izdelki sega v argument zdravja. Preprosto povedano: umrli bomo, če ne bomo jedli mesa. In vendar imamo celo vrsto raziskav, ki kažejo na direktno povezavo med rakavimi obolenji in prehranjevanjem z mesom. Znanstveniki so ugotovili tudi, da imajo države z višjo porabo mleka in mlečnih izdelkov več obolenj osteoporoze. Raziskave so pokazale, da človeško telo iz celice mleka v resnici ne more pravilno absorbirati kalcija. Telički to zmorejo zaradi štiriprekatnega želodca, človeški prebavni trakt pa najlažje absorbira kalcij iz rastlinske hrane.

Res samo organizmi za prehrano?

Kar je družbeno sprejeto, je pravilno. Pa je res tako? Patterson v seriji poglobljenih intervjujev namreč ugotavlja, da je proces disociacije med zapakiranim mesnim izdelkom in živim čutečim bitjem v resnici precej boleč. "Več obglavljenih teličkov kot vidiš, prej v njih vidiš objekte in se nehaš sekirati," se mu je otopelo zaupal anonimni delavec v klavnici. Verjetno nihče ne bi želel biti na njegovem mestu. In vendar z vsakim nakupom mesnega izdelka podpiramo sistem, ki dovoljuje tako trpinčenje živali in ne nazadnje tudi klavniških delavcev.

Primik k zavesti, da so nam živali enake, je težak. "Zame so živali bile le premikajoči organizmi," iskreno priznava ameriški aktivist Eddie Lama. Živali namreč težko dojemamo  kot osebke, ki ne čutijo le fizične bolečine, temveč tudi kompleksna čustva. Zakaj kljub vse več raziskavam, ki to znanstveno potrjujejo, živali še vedno dojemamo kot manjvredne, pojasnjuje španski filozof Oscar Horta: "Namensko potlačimo zavest o čutečih živalih. Da vidimo živali kot organizem, namenjen prehrani, je stvar izbire. Če bi živali dojeli kot enakovredna bitja, jih ne bi mogli klati, ker bi vedeli, da jih bo umor prikrajšal za polnovredno življenje".

Nevidni svet trpljenja

V Sloveniji vsako leto zakoljemo okoli 44 milijonov živali. Številka je zares ogromna in povprečni Slovenec toliko živali ne vidi v celem življenju. "Karnizem se lahko ohranja, dokler ostaja ljudem skrit," razlaga Joyjeva. To se kaže v odmaknjenosti klavnic, pa tudi v vljudnih poimenovanjih, kot so "mesni izdelek", "govedina", "mleto meso" in podobno za izdelek, ki v resnici pomeni kos trupla krave. "Ljudje so v svojem bistvu čuteča bitja – tako kot živali – in če bi klavnice imele steklene zidove, bi bili vsi vegetarijanci," je v znamenitem govoru pred leti dejal najbolj znani Beatl Paul McCartney. Lama, aktivist za pravice živali, sklene: "Ampak veste, nobena od teh grozot se ne dogaja zaradi mene in tukaj ustvarjam pomembno spremembo".

 

Zdravje

Mar ne potrebujem živalskih proizvodov, da bom zdrav?

Stališče znanosti o veganski prehrani:

Veganska prehrana zmanjšuje možnosti za nastanek številnih kroničnih bolezni (sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, debelosti, raka ...) in je primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi za dojenčke, otroke, najstnike, nosečnice, doječe matere in športnike. To s številnimi neodvisnimi raziskavami dokazujejo ugledne mednarodne prehranske organizacije. Največje med njimi so:

American Dietetic Association (ADA),
Dietitians of Canada (DC),
Australian National Health and Medical Research Council (NHMRC),
Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE),
British Dietetic Association (BDA),
British Nutrition Foundation (BNF).