OBRAZLAGE, upam da kmalu nepotrebne

Sprašujejo me, zakaj ne jem mesa in mlečnih izdelkov ter jajc? Saj
vendar kokoš ne trpi, ko znese jajce, in krava tudi ne, ko da mleko -
še boli jo manj.

No, ja ... Poglejmo realno. Najprej definirajmo zgornje besede: MESO =
TRUPLO, MLEKO = HRANA ZA MLADIČKA, JAJCE = KOKOŠJA MENSTRUACIJA.

Obrazlaga: meso je po vsej logiki upam, da vsem jasno, da je truplo.
Bi ga jedli surovega, nezačinjenega? Veste vendar, kaj so živali
dobile za krmo? Bolje, da ne. Dojenček pije materino mleko. Čisto
naravno. Ker je mama človek in dojenček človek. Kaj pa krava? Zakaj bi
ljudje pili kravino mleko? Od kje nam ta pravica, da teličku, katerega
posledično, ker bi MI zadovoljili svoje iluzijske 'potrebe', odvzamemo
njegovo naravno hrano? Za na konec pa ga še spitajo z najcenejšo krmo,
zakoljejo in prodajo? Ostanke pa izkoristijo za 'mmmm' hrenovke,
paštete, klobasice, v katerih se vendar ne da videti sestavin. Krma pa
z razlogom, da bi meso bilo potrošniku čimbolj všeč, čimmanj rdeče
torej, vsebuje minimalno vsebnost hranil, ki jih teliček potrebuje za
svoj razvoj - premalo železa na primer, potrebnega za dobro kri.
Teliček pa zato seveda še bolj trpi, ko pa se itak še normalnega
preobrata v kletkah ni deležen. Vem, ko greste v trgovino po meso tega
ne vidite. Z mislijo, da je trupelce zraslo na njivi si zatiskate oči,
in se tolažite, da vaše telo to seveda potrebuje. A če bi imeli na
izbiro žival ubiti in pojesti sami, z golimi rokami, bi raje izbrali
rastlinsko hrano. Trgovci in industrijska družba pa seveda zagrabi
priložnost in vas izkoristi do konca - izdeluje 'nove' mesne jedi,
paštete z onim in tistim 'okusom' oziroma ojačevalcem okusa, umetnimi
aromami, konzervansi za daljši obstanek ... Kaj pa jajca? Dajte,
strite eno jajce (oziroma, ubijte, kot se drugače reče, bolj
direktno). Kaj vidite noter? Pomagajte si s priloženo sliko. Vidite
zarodek, iz katerega se razvije novo bitje, piščanec. Okoli beljak, ki
predstavlja * in rumenjak *. To je torej upravičeno poimenovana
kokošja menstruacija, kar se vam večina zdi, da je pritirano in
neresnično.

Sedaj pa konkretnejša razlaga: domača jajca (torej, da te kokoši niso
bile in ne bodo nikoli zaklane, ampak bodo/so umrle naravne smrti): iz
mojega stališča gledam na te zadeve tako, da seveda ni nič narobe, če
je vse res ekološko pridelano in da se pri tem živali ne muči, ker
npr. kravo. kozo kvečjemu odrešiš muk, kot da ji "kradeš" mleko, pa
npr. tudi kokoši nič ne boli, če ji normalno pobereš jajca ... Seveda
se pa taka oseba potem ne more opredeljevat kot vegan, saj veganstvo
prepoveduje uživanje vsakršnega živila živalskega izvora, ne glede na
to ali je pridelano na farmah, pri sosednjem kmetu ali pa doma; pa
četudi je ekološko; tudi za uživanje medu imam enako mnenje, da oseba
ki uživa ali uporablja med/izdelke iz medu se NE more opredeljevati
kot vegan, ker je med s strani veganstva pač zavrnjen; sicer pa če je
med res pridelan brez izkoriščanja in mučenja pridnih čebel - pa po
mojem skromnem mnenju to ni mučenje ... Če se odločiš biti na primer
čebelar, ne moraš zagovarjati, da se medu naj ne uživa. Če se odločiš
biti trgovec, strankam ne boš pojasnjeval kako je ta in tista stvar
slaba in se je ne splača kupiti. Torej če se zaradi nekih tehtnih
razlogov odločiš biti vegan, je potrebno za tem stati, pa čeprav žival
z zgoraj zapisanim ne bi trpela.

Preidimo nazaj k mlečni industriji, v globje podrobnosti, katere se
ljudje ponavadi zaradi krute resnice izogibajo. Spodaj zapisane
trditve so znanstveno dokazane in resnične. Navajam vir spodnjih
informacij: www.vegan.si.

V mlečni industriji se tako kot v vsaki drugi industriji vse vrti
okoli maksimiranja dobička in vprašanja, kako “pridobiti” čim več
mleka ob čim manjših stroških, pri čemer dobrobit živali ne igra
velike – če sploh kakšno – vlogo. Kljub intenzivni propagandi s strani
mlečne industrije je kravje mleko podobno (ne)potrebno za zdravje
ljudi kot slonje ali pasje mleko. Ali ste vedeli, da smo ljudje edina
živalska vrsta, ki pije mleko še po odstavitvi od matere – in to mleko
druge živalske vrste?

Telička ločijo od krave, ko je star tri dni, da le ne bi popil preveč
mleka in da bi se čim hitreje navadil na drugo hrano, saj je njegova
potrebna nam. Vsak dan se na stotisoče teličkov odvede od njihovih
mater zato, ker morajo ljudje zadovoljiti svojo nenaravno in nezdravo
željo po kravjem mleku. Po približno mesecu dni intenzivnega pitanja
končajo v klavnici.

Ljudje ponavadi ne vedo, da so za proizvodnjo mleka, sira, masla in
jogurta, krave podvržene vsakoletni nosečnosti. Vsako leto 7-10
mesecev. Ob rojstvu telička je močna materina vez med kravo in njenim
novorojenim teličkom prekinjena že v nekaj dneh; teličku dajo
nadomestno mleko, sicer bi materino mleko sesal 6 mesecev. Krava mora
proizvesti 10-krat več mleka kot bi ga popil njen teliček in to je
namenjeno molži, med tem ko se njen teliček prehranjuje z nadomestnim
mlekom.

Samo 20-25 odstotkov teličkov nadaljuje svoje življenje v proizvodnji
mleka, ostale po dveh tednih odvedejo in namenijo za proizvodnjo mesa,
sirišča za proizvodnjo sira in zaradi njihove kože.

Teleta pogosto živijo v izolaciji, v lesenih zabojih, v katerih se ne
morejo upogibati in obračati, v katerih sproščajo svoje iztrebke na
tla, kjer živijo, krmijo jih z nezdravo tekočino brez železa, da bi
meso ostalo roza barve, saj imajo potrošniki takšno meso radi. Po 3-5
mesecih gredo v zakol, a do takrat so že tako nezdravi, da če jih ne
bi zaklali, bi umrli zaradi različnih bolezni, povezanimi s prehrano.


Zastrašujoče statistike:

60-75 odstotkov krav je umetno oplojenih (nova tehnologija omogoča
vnos celotnega zarodka, ne samo semena);

krave se molze 2-3 krat dnevno in 7-10 mesecev v letu, tudi med nosečnostjo;

namesto da krava proizvede 3 litre mleka na dan za svojega telička,
mora proizvesti 30 litrov dnevno;

teža kravjega vimena je lahko tudi 50 kg;

krave so krmljene s koncentriranimi beljakovinami, da se poveča
proizvodnja mleka;

naravna življenjska doba krave traja približno 20 let, vendar s
pretirano aktivnostjo prek njenih zmožnosti, izčrpana in bolna (36
odstotkov), z nizko proizvodnjo mleka (28 odstotkov), nesposobna za
brejost (36 odstotkov), konča v zakolu, ko je stara približno 5 let;

zaradi slabih higienskih razmer in slabega nadzora, ki ga povzroča
hitrost proizvodnje in številčnost krav, kovinske cevi, ki sesajo
mleko, pogosto prenašajo različne okužbe, pogosto pa krave tudi
poškodujejo;

25 odstotkov krav v mlečni industriji vsakodnevno trpi zaradi lenobe,
medtem ko jih 25 odstotkov trpi zaradi bolezni kot so vnetje vim
(mastitis);

odpadni produkt, ki ga ustvarijo krave, je glavni vzrok za
onesnaževanje voda: krava izpusti približno 200 litrov metana, ki je
eden od glavnih povzročiteljev globalnega segrevanja.


O kravah

Krave so inteligentne živali, ki sklepajo doživljenjske medsebojne
vezi, njihova naravna življenjska doba pa je 25 let. Krave, ki se jih
izkorišča zaradi mesa, ubijejo po enem ali dveh, krave, ki se jih
izkorišča za mleko pa po treh letih življenja. Življenja krav so polna
bede. Rutinsko jim odstranijo razmnoževalne organe, rogove in jih
označujejo z vročimi železnimi palicami brez kakršnikoli sredstev za
lajšanje bolečin. Krave na farmah so velikokrat prostorsko omejene in
živijo v lastnih iztrebkih ali pa v prašnih prostorih, polnih muh
ali/in na neznosni vročini sonca. Pot, ki jo živali prestanejo na poti
v klavnico, je dolga in travmatična. Biti morajo brez vode in hrane. V
vrsti za zakol se popolnoma zavedajo, kaj jih čaka in zato prestrašeno
brcajo in tulijo. Ko klavec nameri med njihove oči, se od strahu
začnejo peniti. Krave, ki so preveč poškodovane ali bolne, da bi lahko
stale na nogah, odvlečejo z verigami ali pa pustijo, da počasi
umirajo.


Zakaj dajejo krave mleko? Iz istega razloga kot ljudje: da bi
nahranile svoje otroke. To pomeni, da mora krava roditi telička, da
lahko da mleko. Ko je krava stara približno dve leti, je prvič umetno
oplojena. Od rojstva prvega teleta naprej daje dvakrat dnevno mleko
pri molži. Krava ne živi na zelenem travniku, ampak v zelo ozkem
prostoru v ogromnih hlevih na tleh z letvami nad lastnimi iztrebki.

Krave so vzrejene tako, da njihov organizem proizvede čim večjo
količino mleka. Nekatere krave dajo več kot 10.000 litrov mleka na
leto, kar je skoraj triintrideset litrov na dan. Za primerjavo: za
oskrbo telička bi zadostovalo »samo« osem litrov. Zaradi vzrejene,
popolnoma nenaravne prireje mleka, h kateri so krave vsakodnevno
prisiljene, plačujejo živali visok zdravstveni davek. Živali, od
katerih ljudje preveč zahtevajo, so namreč še posebno podvržene raznim
boleznim.

Krave za enkratno uporabo
Včasih je bilo povsem običajno, da je bila krava stara tudi do
petnajst let. Danes so krave v povprečju stare le še štiri leta, a ne
umrejo naravne smrti. Takoj ko se prireja mleka zmanjša, se krave
znajdejo v klavnici.

In kaj se zgodi s telički?
Telički, ki bi morali pravzaprav piti mleko, morajo kmalu po rojstvu
zapustiti svoje matere, kar je tako za mamo kot za otroka velika muka
- od časa do časa mama dneve in dneve kliče svojega otroka. Telički
pristanejo zaprti v ozkih lesenih lopah, kjer se komaj lahko
premikajo. Tam jih živinorejci pitajo tako, da pridobijo najboljšo
klavno težo. Namesto materinega mleka dobijo mastno belo brozgo, ki je
sestavljena iz praška posnetega mleka, loja, kitove masti in veliko
soli. Zaradi previsoke vsebnosti soli in pomanjkanja vode morajo
teleta zaužiti več mlečnega nadomestka - kaše, tako pa se hitreje
zredijo. Živinorejci živali umetno ohranjajo slabokrvne, in sicer
tako, da jim ne dopuščajo, da bi zaužile kakršno koli obliko železa,
saj sicer meso ne bi ostalo svetlo. Prav tako teleta iz istega razloga
ne dobijo neprebavljive krme. Po petih ali šestih mesecih dosežejo
teleta klavno težo približno 250 kilogramov.

Povprečen človek najverjetneje verjame, da je mlečna industrija
povezana z nežnim stiskanjem mleka iz vimen srečnih, veselih in
zadovoljnih krav v idiličnem vaškem okolju. Realnost pa je kljub
prisrčnim slikam, ki nam jih riše mlečna industrija, precej drugačna.

Osveščanje ljudi o tem, da ni moralnih razlik med uživanjem mesa in
mleka oz. mlečnih izdelkov je nujno potrebno. Kozarec mleka, prav tako
kot zrezek, predstavlja trpljenje. Glede na to, da živali, izkoriščane
za mleko, živijo dlje, da se pogosto z njimi ravna slabše in da
končajo svoje življenje v isti klavnici kot živali, rejene za meso,
lahko mirno rečemo, da proizvodnja mlečnih izdelkov živalim prinaša
celo več trpljenja.

V mlečni industriji se tako kot v vsaki drugi industriji vse vrti
okoli maksimiranja profita in vprašanja, kako “pridobiti” čim več
mleka ob čim manjših stroških, pri čemer dobrobit živali ne igra
velike – če sploh kakšno - vlogo. Kljub intenzivni propagandi s strani
mlečne industrije je kravje mleko podobno (ne)potrebno za zdravje
ljudi kot slonje ali pasje mleko. Ali ste vedeli, da smo ljudje edina
živalska vrsta, ki pije mleko še po odstavitvi od matere – in to mleko
druge živalske vrste?

Krave – kot vse samice sesalcev – proizvajajo mleko iz enega samega
razloga: da bi nahranile svoje potomce. Da bi lahko bile izkoriščane
za mleko, morajo krave umetno oploditi vsakih 12 mesecev, da laktirajo
in “dajejo” mleko. Za kar največji donos mleka, krave potiskajo do
fizioloških skrajnosti s kombinacijo selektivnega pasemskega gojenja
(proizvodnja do 10-kratnih količin mleka), visokoproteinskih krmnih
dodatkov in tehnologije; pogosto pride do mastitisa – bakterijskega
vnetja vimen, kar “sanirajo” z uporabo antibiotikov.

“Trpljenje teh živali je postalo tako ekstremno, da je uživanje
kateregakoli živila tega porekla pravzaprav nezavedno použivanje
grozljive bede njihovih življenj … in to za zajtrk, kosilo in
večerjo.” - John Robbins, Diet for a New America, 1987

Telički, ki jim je kravje mleko pravzaprav namenjeno, postanejo
stranski produkt mlečne industrije. Telički moškega spola so mlečni
industriji nekoristni, saj ne morejo dajati mleka, zato jih oddvojijo
od matere (pogosto tudi neustrezno hranijo, da postanejo anemični in
šibki, saj to pomeni mehkejše “meso”) in jih po preteku določenega
časa (v roku nekaj dni do nekaj mesecev) ubijejo ter prodajo z imenom
“teletina”. Ko se krave po nekaj letih zaradi konstantnega
izkoriščanja in umetnega oplojevanja leto za letom iztrošijo in
postanejo manj donosne, so tudi one poslane v klavnice.

V naravnem okolju lahko krave živijo do 20 in več let, na
industrijskih mlečnih farmah pa pogosto ne dlje kot 3 – 5 let. To, da
mlečna industrija ne povzroča trpljenja in ubijanja živali, je le
maska izkoriščevalske industrije, ki služi na račun naše nevednosti in
kršenja osnovnih pravic živali: pravice do nadaljevanja življenja in
pravice, da niso obravnavane kot lastnina in proizvodna enota.

Krave so bistre in radovedne ter neverjetno zveste svojim družinam in
človeškim tovarišem in žalujejo ob izgubi tistih, na katere so
navezane. So vdana in ljubeča bitja ter zaščitniške matere, ki
žalostno in besno tulijo še dneve, celo tedne, ko jih ločijo od
njihovih otrok. Krave so zmožne čutenja širokega spektra čustev: od
veselja, užitka in navdušenja do strahu, razočaranja in trpljenja;
raziskave so tudi pokazale, da so izredno socialna bitja, ki imajo
sposobnost tvorjenja in vzdrževanja prijateljskih in partnerskih
odnosov ter ustvarjanja hierarhičnih mrež. Skrbi jih za prihodnost,
držijo zamere, imajo dober spomin (tako za obraze kot prostorsko
orientiranost) in zelo dobro razvita čutila: od skoraj panoramskega
vida, sposobnosti slišanja visokofrekvenčnih zvokov in zaznavanja
vonjev tudi do 8 km daleč. Zdi se, da znajo presoditi, katere rastline
so zdravilne, in jih použiti ob različnih bolezenskih stanjih. Krave
kot posamezniki imajo lastne, individualne osebnosti in se lahko med
seboj precej razlikujejo: od plahih do neustrašnih, premišljenih do
lahkomiselnih, iznajdljivih do manj učljivih, domišljavih do
sramežljivih … Ob dnevu, ki je razglašen za svetovni dan mleka, ne
bodite žrtve manipulativnih kampanj mlečne industrije in se ne pustite
zavesti, da obstajajo humani načini izkoriščanja živali. Prenehajte
podpirati te prakse in se informirajte o prehrani, ki ne bo samo
pravična do ostalih živih bitij, ampak bo hkrati tudi zdrava in okolju
prijazna.


PRIZNAM, DA POLEG TEH RAZLOGOV OBSTAJAJO ŠE DRUGI RAZLOGI – SKRB ZA
ZDRAVO PREHRANO IN DOBRO POČUTJE V SVOJEM TELESU: Je možno jesti,
kolikor želimo, tako da bomo resnično siti, zraven pa si povrniti
zdravje in prevzeti nadzor nad svojim življenjem? Pridobite lahko
vitalnost, energijo, optimalno težo, zdravje, resnično dobro počutje
in še več. In še prihranili boste pri mesečnem računu za hrano, pri
nakupu zdravil, "super praškov" in "super hrane" iz oddaljenih
kotičkov sveta. Skrivnost se ne skriva v omejevanju porcij, tako da bi
bili primorani nehati jesti, še preden se počutimo siti, niti se ne
skriva v neskončnih urah hujšanja v fitnesu, savnah, s shujševalnimi
tabletkami itn. Nič ni narobe niti s človeškim telesom, z našimi geni
in z našo voljo, kakor bi nas rad prepričal medijski stroj. Nasprotno,
človeško telo deluje čudovito popolno, po zakonitostih, na katere se
je prilagodilo skozi milijone let evolucije. Težava je samo v tem, da
so se okoliščine v zadnjih nekaj sto letih zelo spremenile, dostopna
nam je hrana v obliki kot nikoli prej in to v količinah kot nikoli
prej. Skrivnost je preprosto v hranjenju s pravo hrano, hrano, ki ni
procesirana do te mere, da vsebuje samo še prazne kalorije. Hrano, ki
v nepredelani obliki vsebuje ogljikove hidrate, beljakovine in
maščobe, vlaknine, vitamine, minerale, fitohranila, torej "cel paket".
Skrivnost je v tem, da jemo nepredelano rastlinsko hrano, sadje,
zelenjavo, žita in stročnice, z manjšim deležem oreščkov in semen.
Takšna hrana ima že sama po sebi ravno pravšnjo kalorično gostoto.
Jesti zdravo ne pomeni jesti drago, ne pomeni preživljanja prostega
časa v kuhinji (razen če vas to veseli) in ne pomeni mikroupravljanja
svoje prehrane (t.j. skrbeti, da bo dovolj vsakega specifičnega
hranila). Koliko jesti? Brez skrbi, ko boste jedli nepredelano
rastlinsko hrano, vam bo telo samo povedalo, kdaj je dovolj. Ne
preveč, ne premalo, ravno prav. S polnovredno rastlinsko prehrano
boste vedno dosegli priporočene dnevne vnose vseh hranil prej, kot
boste dosegli svoje kalorijske potrebe. Zato je strah pred
pomanjkanjem hranil na takšni prehrani povsem odveč. Ne pozabite pa na
dodatek vitamina B12, ki je edini vitamin, ki ga ni v rastlinski
prehrani, sintetizirajo ga namreč bakterije. Več o vitaminu B12 boste
izvedeli kasneje v SOS izzivu. Prav tako boste napolnili svoj želodec,
še preden boste presegli svoje kalorijske potrebe. Ker je praktično
nemogoče oz. zelo malo verjetno, da bi presegli svoje kalorijske
potrebe z nepredelano/minimalno predelano rastlinsko hrano, boste
posledično brez truda ohranjali svojo idealno telesno težo.


TOREJ NI RAZLOG ANO/ORTOREKSIJA. Kajti pediatri najprej pomislijo, da
je za tak način prehranjevanje zadaj skrita motnja prehranjevanje. Res
je, da večina ozdravljenih oseb z motnjami hranjenja/prehranjevanja
spremeni svoj način prehrane v vegetarijansko, vegansko, presno in
podobno.
Poglejmo si potek in značilnosti ortoreksije: dostikrat ljudje zaradi
različnih težav (npr. nizke telesne samopodobe, zdravstvenih težav)
ali celo preventive pred določenimi obolenji in boleznimi, razmišljajo
o spremembi svojih prehrambenih navad in se začnejo hraniti bolj
zdravo. Mnogi tako na začetku odstranijo iz prehrane le nekatere vrste
hrane (npr. bolj mastno, slano ali sladko hrano), kasneje pa cele
prehrambene skupine, tudi ko za to ni pravih zdravstvenih oziroma
medicinskih razlogov. Zdrava hrana in način prehranjevanja postopno
pridobi osrednje mesto v posameznikovem življenju, pri čemer ljudje
razvijajo povsem svojska pravila prehranjevanja. Sprva so, tako kot
pri ostalih motnjah hranjenja, v ospredju t.i. medeni tedni, ko se
človek počuti bolje in samozavestnejše, saj ima občutek, da je storil
zase nekaj koristnega.

Postopno pa ob takšnem samovsiljenem načinu prehranjevanja oseba
porablja vse več časa in je s tem vse bolj okupirana. Priprava hrane
po točno določenih postopkih, nabava v posebnih (redkih in oddaljenih)
trgovinah, planiranje in ukvarjanje z jedilniki za več dni vnaprej in
sama izvedba pravilnega hranjenja popolnoma spremenijo življenjski
slog, ob tem pa seveda prihaja tudi do večjega finančnega bremena.
Zdrava hrana začne kot vrednota dominirati nad ostalimi vrednotami.
Vrednotenje sebe in drugih poteka skozi prizmo zdrave hrane. Ob
nenačrtovanih prehranjevalnih dogodkih ali želji po »nezdravi« hrani,
začno takšni ljudje doživljati občutke krivde, posledično pa jih to
sili še k strožjim pravilom prehranjevanja in vzdržnosti. Pojavljajo
pa se tudi občutki nadvlade nad tistimi, ki ne posvečajo dovolj
pozornosti zdravi prehrani in ob njej zadovoljujejo le potrebo po
užitku, brez prave skrbi za zdravje.

Veganstvo pa temelji na čisto drugih temeljih prehranjevanja. Da sploh
ne omenjam in opisujem simptoma anoreksije in drugih motenj, saj so
čisto zgrešene v primerjavah veganskega prehranjevanja.

OBSTAJAJO PA TUDI DUHOVNO – ETNIČNI RAZLOGI:
Po starih modrostih so tudi živali del procesa rasti duše. Verjetno pa
to lahko vsak začuti ob daljšem druženju z nekaterimi vrstami živalmi.
To pomeni, da tudi za živali veljajo nekateri duhnovi zakoni popravka
in rasti duše. Če ta proces prekinja človek na način, ki ni v skladu z
duhovnimi zakoni je potrebno za tako nastale vzroke pričakovati tudi
posledice.

Drugi problem je, če ja naša zavest še nedovolj izpolnjena, da bi
zaznala dušo živali. Po teh starih modrostih to sicer ne pomeni, da
živali ne bi smele biti ubite. Kot človek tudi žival lahko umre
nasilne smrti in je to možno, da je v skladu z duhovnimi zakoni. Ampak
problem je, da smo že zdavnaj prerasli v potrebah, da si lahko
privoščimo ubitje živali na ustrezen način.

Kar se tiče mučenja živali je podoben problem. Duša, ki je ujeta v
telesu, ki mu ni omogočena rast sproža v času in prostoru vibracije,
ki vplivajo retrogardno na ostala živa bitja. Posebej na tiste, ki so
neposredno udeleženi v tem procesu. To so vzroki, ki bodo imeli na tak
ali drugačen način posledice.

Če je ta proces množičen in industrializiran in pri takem obsegu ni
možno locirati osebke, ki so nosilci/duhovno odgovorni za proces
dušenja popravka duše živali potem se usmerijo negativnosti v obliki
nepričakovanih naravnih nesreč, globalnih neravnotežij, epidemičnih
sprememb v vedenju in obnašanju. Skratka v izzivih, ki jih potem
ostala bitja prepoznajo kot izziv za njihovo spremembo poleg ostalih
izzivov, ki so jih samo individualno pridelali v danem ali v prejšnem
življenju.

V vsakem primeru (kljub enormni količini lastnega bremena po duhovnih
zakonih) je vsekakor koristeno če ne soraj odrešujoče tako za skupnost
ljudi kot za indivualno človeka, da si prizadeva v čimhitrejšem ritmu
odstranjevati razloge zaradi katerega TAKO duše živali kot duše ljudi
nimajo možnosti izživeti življenja. Če je živali namenjeno poslanstvo,
da je prehrana za ljudi potem to mora biti opravljeno na pravilen ,
neindustrializiran način. Za človeka kot plenilca pa je po konceptu
ŽELJA/RESTRIKCIJAŽELJE v vsakem primeru ugodneje in za rast njegove
duše oz. njegovo duhvno osebnostno rast, da preseže potrebo po
uživanju živali (predvsem če je to iz neke gole navade ali dnevne
samoumevnosti kjer ni več ozaveščanja vsebine prehrane).

Če človek trpi (tukaj ni problem če človek trpi, ker pri tem raste
problem je če trpi oz. je zaustavljena ali dodatno obremenjena rast
njegove duše) da naj potem tudi žival (zopet tukaj je problem če je
žival tretirana na način da ne more opraviti poslanstva s katerim
lahko njena duša raste) je, da človek ima visoko možnost svobodnega
odločanja. Njegov proces ozaveščanja je veliko strmejši. Veliko več
ima možnosti razširiti svojo ozaveščenost in to mu daje veliko večjo
odgovornost in večja odgovornost nosi sicer po eni strani možnost
kontroliranejše rasti reda, miru, eliminacije kaosa, lastne izpolnitve
ampak po drugi strani pa ta odgovornost nosi seme veliko večjih
posledic neozaveščenega delovanja: globalne, planetarne spremembe.


Kar se tiče tega, da se živali same pobijajo.
Kadar gre za njihovo izvorno obnašanje je to v skladu z duhovnimi
zakoni, ki velja za duše ujete v teh živalih. To nima nobene veze s
človekom. Ne vpliva na korekcijo njegovih duš ne v dobrem ne v slabem.
Kvečjemu dobro, če v te boje ne posega. Duše teh živali so pri takih
ubijanjih soočene in so del njihove korekcije. Ko človek s
preračunljivostjo/manipulacijo poseže v ta proces je to slabo zanj.
Morda ne v istem trenutku, morda ne v tistem letu, lahko pa za
njegovega otroka, lahk oza skupnost, lahko pa za naslednje življenje.
Odvisno koliko želi človek napredovati v tem obdobju in koliko ima
potreb po rasti svojih svojcev. Če ima človek veliko breme bi mu
verjetno vsekakor prav prišlo, če ni del sprožanja teh ubijanj ker se
lahko bolj posveti svojemu bremenu in bremeni svojih bližnjih: otroci
in drugi genetsko povezani sorodniki oz. povezava preko duhovne DNA (
ki je duhovna osnova manifestirane fizične DNA).


Verjetno je za večino to bluzenje in nesmiselno poglabljanje. Prav, pa
nadaljujmo s konkretnejšim 'bluzenjem':

* Vsakih 15 minut je v klavnicah po svetu za potrebe mesne industrije
pobitih približno 4.569 krav, 19.936 prašičev, 722.681 kokoši, 5.833
koz, 8.183 ovc in 72 konjev.

Preden človek dobi na krožnik kos lepo zapečene pečenke ali zrezek, se
skrbno skrite pred očmi javnosti zgodijo grozote, ki jih večina
uživalcev mesa ne zna, noče ali ne zmore videti. Življenje živali,
namenjenih za hrano ljudi - če se temu sploh lahko reče življenje -,
zlasti pa njihova smrt, sta naravnost srhljiva.


Življenje in smrt živali, namenjenih za hrano ljudem

Krave so bistre, radovedne in izredno socialne živali. So neverjetno
zveste svojim družinam in človeškim tovarišem in žalujejo ob izgubi
tistih, na katere so navezane. So vdana in ljubeča bitja.

Pujsi so v svojem naravnem okolju (ne na farmah) družabna, igriva in
zaščitniška bitja, ki se povezujejo med sabo, vzdržujejo socialne
mreže, uživajo na soncu in se hladijo z valjanjem po blatu. Znano je,
da pujsi sanjajo, prepoznajo svoja lastna imena, se učijo trikov ter
živijo v kompleksnih, medsebojno povezanih socialnih skupinah, kar je
bilo predhodno dokazano samo pri primatih.

Kot vse živali, piščanci ljubijo svoje družine in cenijo svoje lastno
življenje. Piščanci pazijo drug na drugega v skupini. Ljudje, ki so
preživeli nekaj časa s piščanci, vedo, da obstajajo med piščanci
kompleksne socialne strukture, da imajo piščanci prilagojene
komunikacijske sposobnosti in različne osebnosti - prav tako kot
ljudje.

V gosjem redu, ena za drugo gredo na svojo zadnjo pot iz tovornjaka po
rampi do vrat, ki ostanejo zaprta za novinarje, kot poroča Michael
Pollan. Kasneje mu je uspelo rekonstruirati dogodke, ki se zgodijo za
zaprtimi vrati. Živali čakajo na svojo smrt v vrsti, kar pomeni, da
lahko vonjajo, vidijo in slišijo umiranje tistih pred seboj. Na
določeni točki dosežejo mesto z železnim drogom, tla jim izmaknejo
izpod nog, tako da jim prosto bingljajo v zraku. Drog začne
neusmiljeno zadnjo pot nemočne živali po tekočem traku smrti. Premakne
jo do točke, kjer na kovinskem mostu čaka človek z napravo za
omamljanje. Zakonodaja v večini držav zahteva, da so sesalci pred
zakolom omamljeni, pri čemer je uporabljen električni tok, ki povzroči
zastoj srca, ali pištolo s klinom, ki prodre skozi lobanjo v možgane
živali in naj bi jo omamil. To večina ljudi opredeli kot human zakol.

Na odmevnem predavanju o pravicah živali in veganstvu poleti leta 2010
na Georgia Institute of Technology v Atlanti, ZDA, je Gary Yourofsky
med drugim izpostavil naslednje: »Res mislite, da obstaja “humano
klanje”? … Poleg psihične in telesne zlorabe, mučenja, raztelešenja in
umora, kaj mislite, da živali še doživijo v klavnici? … In če res
mislite, da obstaja “humano klanje”, me zanima, ali po vašem mnenju
obstaja tudi “humano posilstvo”? “Humano” spolno nadlegovanje otrok?
“Humano” suženjstvo? Kaj pa “humani” holokavst?« Kako bi zvenela
novica z naslovom: “Mož v družinskem prepiru z nožem 'humano' do smrti
zabodel svojo ženo?” Medtem ali pa po tem t.i. humanem omamljanju se
pogosto zgodi, da je žival paralizirana, vendar še vedno lahko s
čutili zaznava okolje (sliši, vidi, vonja, čuti dogajanje okrog sebe).
Tudi neuspeli poskusi omamljanja niso redki in zahtevajo dva- ali
večkratno ponavljanje. V primeru, da živali ne prerežejo arterije
dovolj hitro po omamljanju, se lahko žival predrami, medtem ko visi
obešena na kavlje nad kanalom za odvajanje krvi.

Na področju pobijanja perutnine ni z zakonom predpisano nobeno obvezno
predhodno omamljanje živali, niti niso določeni kakršnikoli predpisi o
humanem ravnanju z živalmi, kljub temu, da meso perutnine predstavlja
večinski delež v mesni industriji.

Piščanci so domnevno najbolj zlorabljana živalska vrsta na svetu. Samo
v ZDA je za meso ubitih 7 bilijonov piščancev, 452 milijonov kokoši je
uporabljenih za proizvodnjo jajc. 99 % teh živali preživi vse svoje
življenje - od trenutka, ko se izvalijo, do trenutka, ko so ubiti -, v
zaprtem prostoru.

Zakol perutnine je večinoma avtomatiziran. Perutnina se mori
dobesedno(!) po tekočem traku. Svojo zadnjo pot kokoši in purani
začnejo z vklenjenimi nogami (kar je izredno boleče), z glavo navzdol,
nakar so deležni vodne prhe, “obogatene” z električnim tokom, pri
čemer ni znano, ali se živali dejansko onesvestijo, je pa v vsakem
primeru ta prha povezano z grozljivo bolečino. Največkrat se zgodi, da
živali dosežejo kotle z vrelo vodo, kamor jih namočijo, še žive.


Poročanje s "terena" - razkorak med resnico in iluzijo

Gail Eisnitz v knjigi z naslovom Klavnica dokumentira mnoge primere
krutosti ravnanja z živalmi.

V nekem obratu so:

obešeni za eno nogo nad zbiralnikom bingljali živi, cvileči pujsi,
medtem ko so delavci odšli na polurno pavzo …

morali omamljati pujse po tri- ali štirikrat …

premalo omamljeni pujsi skakali z mize naravnost v zbiralnik krvi pod
njimi; pri tem so si polomili noge in/ali hrbet …

bili tisoči cvilečih pujsov potopljeni v vrelo vodo …

Januarja 2008 je bil objavljen video o šesttedenski raziskavi pod
krinko v Hallmark Meat Packing Co. Posnetki so prikazovali prizore, v
katerih so delavci grozljivo zlorabljali bolne in poškodovane živali.
Med snemanjem filma sta v obratu potekala 2 različna inšpekcijska
nadzora, ki sta ga opravljali 2 neodvisni revizijski hiši. Obe sta o
podjetju podali izredno pozitivno poročilo.


Za konec

Charles Patterson v knjigi Večna Treblinka vleče vzporednice med
načrtnim nacističnim uničevanjem ljudi - holokavstom, ki se je zgodil
med II. svetovno vojno, zasužnjevanjem v sodobni družbi in ravnanjem z
živalmi ter njihovim klanjem v današnjem času. V vseh primerih so se
in se še dogajajo stvari, ki jih ne bi smelo doživeti nobeno živo
bitje. Nekateri pravijo, da je meso koristno za telo. Z vsakim
grižljajem mesa poleg enormnih količin antibiotikov in drugih
raznoraznih kemikalij meso-jedci zaužijejo strah, bolečino, žalost,
nemoč in smrt.


IN ČE SE ŠE KLJUB TEH RAZLOGOV SPRAŠUJEŠ, ZAKAJ PA VSEENO NE SPREGLEDAM TEGA:

DEJSTVA

Ljudje smo 100% rastlinojedci.

-Naše črevesje je dolgo in zavito (kot pri ostalih rastlinojedcih), da
hrana čim dlje potuje skozenj in se tako omogoči čim večja absorbcija
snovi. Črevesje mesojedcev pa je kratko - nekako do šest dolžin trupa.
Če ljudje jemo meso, nam začne gniti že po 4urah po zaužitju, gnile
obloge pa ostanejo na črevesnih stenah tudi po nekaj dni.

-Človeški zobje so primerni za mletje in žvečenje rastlin in semen.
Prav tako imamo vsi rastlinojedci čeljust prilagojeno tako, da jo
lahko premikamo v vse smeri -- mesojedci pa samo gor in dol.

- pH v našem želodcu ustreza presnavljanju rastlinske hrane in ne mesne.

Ti in še marsikateri razlogi jasno napeljujejo na to, da ljudje NISMO
v nevarnosti, če ne jemo mesa in ostalih živalskih izdelkov ... Kalcij
lahko zaužijemo samo z mlekom? Živalskim? Na primer: kalcij je mineral
in ga najdemo v zemlji. V mleku ga ni veliko - zgolj toliko kolikor ga
krava dobi skozi travo in se ga uspe prenesti v mleko.



Ni res, da moramo nadomeščati meso. Meso oz. živalski izdelki nimajo
popolnoma NIČ kar nebi imeli v rastlinskih živilih. Še nikoli v
življenju nisem srečala človeka, ki bi mu primanjkovalo beljakovin.
Zakaj tako poveličevanje beljakovin? Človek rabi med 40g-60g
beljakovin dnevno. Že samo v konopljinih oluščenih semenih(1
skodelici), dobimo 54g beljakovin, v skodelici oreščkov pa 31g.
Popolnoma vsa živila imajo aminokisline, ki so tvorniki beljakovin,
zato ne rabimo "skrbno načrtovati" brezmesno prehrano. Meso ni
pomemben vir beljakovin, saj se med kuhanjem beljakovinske molekule
spremenijo, zato na koncu ostane skorajda le maščoba. Po zadnjih
klasifikacijah meso sploh ne spada več pod beljakovinska živila, ampak
pod maščobna. Logično. Veliko ljudi, kateri jedo meso, trdijo, da
veganski prehrani primanjkuje bakterije/vitamina B12. Čeprav je to
res, ga primanjkuje tudi ljudem, ki jedo meso in mlečne izdelke.
Obstaja minimalna raven B-12, ki jo potrebujete za preživetje in mejna
vrednost, ki je optimalna za dolgoročno zdravje. Ko pogledaš na
optimalno uživanje B-12, (400 enot v krvi), ugotoviš, da je
pomanjkanje tudi pri ljudeh, ki jedo meso. Se pravi, da je 90%
»mesojedcev« in veganov prav tako pomanjkljivih na optimalni ravni.
Najboljša stvar za vsakogar je, da občasno vzame B-12 dodatek.
Nekateri ljudje resnično potrebujejo več beljakovin, vendar ne iz
mesa, potrebujejo jih iz najvišje kakovosti rastlinskih beljakovin,
kot so na voljo v algi Spirulina in Chlorella. Tukaj najdemo 60-70%
beljakovin z 40% absorbcijo. Meso, ribe in piščanec, imajo samo 14-16%
absorbcijo. Za ljudi, ki potrebujejo več beljakovin, je precej
enostavno, da gredo na vegansko prehrano. Hkrati pa je alga Chlorella
najvišji poznani vir železa.

Kalcij: Kazein je glavna beljakovina(87%) v kravjem mleku, kategega ne
moremo prebavit, zato se začne nalagat na stene žil. S tem telo
postane zakisano, zato se začne nevtralizirat, tako da vleče folat iz
kosti, folat pa je vezan na kalcij. Telo porabi folat za
nevtraliziranje, kalcij pa polulamo. Zato pride do zlomov,
osteoporoze, itd. Več o kazeinu in vpluvu zivalskih izdelkov pa si
lahko preberete v knjigi Kitajska Študija - dr. Colin
Campbell(najobsežnejša študija na področju prehrane in vpliva na
človeški organizem). Danes, tukaj in zdaj, je za človeka najboljša
prehrana veganska prehrana, s čim večjim deležem ekološkega sadja in
zelenjave, meso in mesni izdelki pa so dokazano kancerogeni.

Znanstveno dokazano je to, kar trdim sama in kar trdijo največje
svetovne prehrambene organizacije (ADA, DC, DGE, BDA itd), katere
predstavljajo preko 75.000 dietetičnih strokovnjakov. In oni trdijo,
da je vegetarijanska in veganska prehrana primerna za vsa življenska
obdobja (vključujoč dojenčke, malčke, mladostnike, starejše,
nosečnice, doječe matere, športnike) ... njihovo stališče pa je plod
dolgoletnih raziskav. In to stališče je postavljeno po tem, ko so
pregledali VSE raziskave; tako tiste, ki govorijo v prid veganski
prehrani, kot tiste, ki trdijo, da le ta ni primerna za človeka. Po
pregledu VSEH teh raziskav, so postavili zgoraj zapisano stališče. Od
kod pa krava, pujs ali piščanec dobi vse te vitamine in AK, ki so v
njihovem mesu? Jedo meso mogoče? VSE dobijo iz RASTLIN.



Ljudje bi nehali jest meso šele takrat , ko bi sami ubili z lastnimi
rokami vsako kravo, piščanca, delfina, ribo, tako vam je pa zdaj
vseeno. Saj je to samo hrana ... A v istem trenutku božate in crkljate
svojega psa, mačka, od kmeta kravo itd ... Ja žalostno, res tega ne
bom nikoli razumela. Pa nehajte zdaj govorit, da brez mesa ni
življenja, ravno meso je edini problem - mrtve živali jeste - žival -
se zavedate tega? Nismo v ledeni dobi, to pozabljate, živimo v svetu
zelenja,narava, prijaznih živali, tudi mesojedih živali je zelo malo -
pustite leva, on je mesojedec, tu ne moreš nič, saj ni tako razumen,
kot ljudje (nekateri). Konec koncev smo ljudje na samem začetku bili
nabiralci ... Malo se zamislite, če se pa zavedate, si lažete v oči,
potem pa delite to še naprej, sej se vse plača po smrti, naj vam bo to
šola. Živali imajo dušo, možgane, oči, usta , čustva … isto kot
ljudje, samo očitno tega res ne razumete. Ker če bi bila jaz krava, pa
da me en zakolje -UMORI, samo zato, da bo njegova rit srečna in sita,
kljub temu da mu meso škoduje, nima nobenih vitaminov tako rekoč (tudi
vitamina B12 ne zaužiješ v mesu, tudi mesojedci imate probleme z
pomanjkanjem): ubijem te v naslednjem življenju.


Pa pijete kravje mleko, ki v bistvu ne da nobenih vitaminov in zelo
škoduje, samo kje, bog ne daj da bi to zdravnik povedal bolniku .
Namesto da bi zdravniki bolniku svetovali, da se ne prehranjuje z
živalskim ''sranjem'', da si z tem reši težave s srcem, ožiljem,
sladkorno, holesterolom, visokim krvnim pritiskom, prepreči raka, ali
pa če že ima raka da ne je tega, ker z tem ko boste to jedli, si boste
samo še bolj hranili raka, tega tudi nihče ne pove … Koliko rakavih
bolnikov oz. mesojedcev, ki zbolijo za rakom na črevesju imamo ali pa
na trebušni slinavki, ali na jajčnikih, prostati itd. Koliko srčnih
kapi imamo na leto zaradi take prehrane, koliko živali mora umreti
samo za vas, v istem momentu pa jokate, ko lastnik psa ubije ali pa ko
konj pogine, žirafa, delfin …



Kot sem prej napisala, šele ko bi piščance, krave pobijali sami, bi
nehali jest meso, bi nehal jest živali - s tem to besedo "meso" si
samo olepšujemo zadevo, da ne bi imeli slabo vest. Seveda ni težko it
v Merkator pa kupit ene tako 'dobre' piščančje zrezke ali pa ene
čevapčiče. Mmm, kako diši, a ne?



Drugače pa mislim, da je prehrana OSEBNA STVAR ČLOVEKA in me čisto nič
ne briga kaj jeste, dokler NEKDO DRUG NE TRPI ZARADI TEGA! OZIROMA
UMRE! Zakaj spoštujete ljudi?? Zakaj ste žalostni, ko človek umre, to
se raje vprašajte. In zakaj vam je čisto vseeno za vsako mrtvo žival,
KI JO VI POJESTE? Haa, ja sej jo ne ubijete vi, SAM JO JESTE! Nisem
nič žaljiva do vas mesojedcev, jaz se ne rabim hvalit kaj jem, ker
NISEM NIČ BOLJŠA OD DRUGIH! NISEM AROGANTNA, VI STE AROGANTNI!
EGOISTIČNI! ZAMISLITE SE MALO NAD SABO! ČE SE PA ZAMISLITE IN KLJUB
TEMU NIČ NE SPREMENITE, se pa lahko samo zjokate . Sramota da ni
večje. Nisem žaljiva, nikogar ne žalim, to ni žaljenje, to je samo
RESNICA.



Imam družino, ki jejo meso, pa nimam nič proti, to je njihova stvar.
Imam prijatelje, ki isto. Sej mi je vseeno, samo ni mi vseeno, ko mora
žival umreti za to. Ali pa ko se krave zlorablja glede mleka! PA
KOKOŠKE ZA JAJCA. To je suženjstvo, to suženjstvo smo mi ljudje
ustvarili in lahko končamo dosti hitro, če le hočemo. Samo vi tega
nočete. Ste odvisni od mesa, enako kot sladkor. Zato pa težko nehate
jesti meso, sploh če vam je bistvo življenja. Delajte kar hočete, samo
pravim, da potem ne jokat za mrtve pse pa mačke pa slone pa žirafe pa
delfine ... Rastline ne razmišljajo, ne čutijo enako kot živali
(anatomija!), ne vidijo, ne kakajo. Še vseeno se odzivajo s pomočjo
vibracij, ampak se ne zavedajo. Ne se spustit na tak nizek nivo
razmišljanja in mi govoriti, da je solata isto živo bitje kot ljudje
in živali. Ker to je bolano, to je noro.


UPAM, DA JE ZDAJ JASNO, ZAKAJ SEM PONOSNA VEGANKA IN BOM TUDI OSTALA. HVALA!



Pri veganski prehrani človek res ne more pogrešati ničesar, ker je
jedilnik tako zelo pester. Pri vsejedi prehrani se prevečkrat vse
skupaj vrti okoli zrezka, ko pa podreš te meje, ugotoviš, kako zelo
enolično si se prehranjeval prej.

Dejstvo je, da čisto vsaka hrana, ki seveda ni predelana, vsebuje
beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, vitamine in minerale. Vsaka.
Nadomeščanje tako ni potrebno, se je pa smiselno o veganskem načinu
prehranjevanja pozanimati, kaj prebrati, koga kaj vprašati. Ampak
gotovo bi se bilo smiselno izobraziti o kateremkoli načinu
prehranjevanja, ne le o veganskem.

Ljudje ob besedi beljakovine pomislijo na meso, ob kalciju na mleko,
ob maščobnih kislinah omega-3 na ribe itd. Mlečno-mesna industrija že
pol stoletja uspešno promovira ta pomanjkljiva prepričanja, ki so jim
dolgo sledili tudi nutricionisti. Vendar pa sta že kar nekaj let nazaj
dve največji prehranski organizaciji na svetu, ADA (American dietetic
Association) in DC (Dietetic Canada), podali mnenje, da je
uravnotežena vegetarijanska prehrana, vključno z vegansko (!),
primerna za posameznike v vseh življenjskih obdobjih, kar vključuje
tudi nosečnice, doječe matere, otroke, adolescente in športnike. Pred
nekaj meseci pa se je temu pridružila tudi avstralska DAA (Dietitians
Association of Australia).


Don't give me that bullshit about Vegan food being boring or that you
are depriving yourself by going Vegan. It's a straight up LIE you are
telling yourself & others so you don't have to change. YOU are better
than that! Step up and enjoy REAL FOOD for once instead of ROADKILL
and watch the benefits roll in 💪 🐷🐔🐠🐣🐮 Post your vegan food porn
below in the comments.

Kako telesu dati zdravo prehrano in s tem vse, kar potrebuje, brez
živalskih živil





November je svetovni mesec veganstva. V spodnjem tekstu poskušamo
podati jedrnate in konkretne odgovore na vprašanja, kot so kaj pomeni
biti vegan, kaj vegani jedo, kje dobivajo beljakovine, kalcij, železo,
vitamin B12, omega-3, vitamin D...O veganstvu je že veliko tega
napisano, kljub temu pa se marsikdo sprašuje, kako je zares videti
vegansko življenje.



Kaj je veganstvo?



Veganstvo je način življenja, pri katerem se izogibamo prehranjevanju,
pitju, nošenju ali kakršni koli drugi uporabi živil in izdelkov
živalskega izvora vključno s tistimi, pri katerih je na kakršen koli
način prišlo do izkoriščanja živali. Z veganskim načinom življenja
bomo poskrbeli za svoje zdravje, naravo, okolje in živeli bomo bolj
etično. Sama beseda vegan je nastala leta 1944 iz besede
vegetarijanec, ki jo je skoval Anglež Donald Watson.





Kako se vegani prehranjujejo?



Veganska prehrana temelji na žitih, stročnicah, sadju, zelenjavi,
semenih, oreščkih, algah...Ne uživajo pa: mesa, rib, morskih sadežev,
jajc, mleka, mlečnih izdelkov, medu...Veliko veganov tudi izbira
rastlinska živila in izdelke višje kakovosti, ki so ekološko pridelani
in predelani, uživajo polnovredno hrano, namesto sladkorja po navadi
uporabljajo agavin, rižev, ječmenov sirup, kokosov sladkor...izogibajo
se predelanim živilom. Na ta način zaužijejo veliko hranilnih snovi,
vitaminov, mineralov, antioksidantov, vlaknin...Takšna prehrana pa
dokazano znižuje krvni pritisk, povišani holesterol, preprečuje
srčno-žilne bolezni, različne vrste raka, kronične bolezni, podaljša
življenjsko dobo, krepi imunski sistem...



Piramida veganske prehrane









Kje pa vegani pridobivajo beljakovine?



Velikokrat se govori o beljakovinski podhranjenosti veganov (v tej
skupini so tudi tisti, ki se prehranjujejo na makrobiotični,
presnojedski in ajurvedski način in so vegansko orientirani). Seveda
kot pri vsakem drugem načinu prehranjevanja, tudi pri veganstvu je
treba skrbno izbirati živila, tako da dobimo zadostno količino vseh
makro in mikrohranil. Rastlinski viri beljakovin so: stročnice, zelena
listnata zelenjava, oreščki, semena...Poleg tega pa se lahko
uporabljajo proteinski dodatki kot so recimo konopljini, grahovi,
riževi proteini ali esencialne aminokisline MAP, ki so na voljo tudi v
Kalčku.



Kje dobimo kalcijem in vitamin D pri veganski prehrani?



Mleko in mlečni izdelki se pregovorno tržijo kot živila, ki so bogata
s kalcijem. Glede na to, da veganska prehrana izključuje uživanje
mlečnih izdelkov, se moramo vprašati, od kod dobimo kalcij in od kod
dobimo beljakovine.

Kalcij je izjemno pomemben mineral. Telo porabi veliko kalcija v
procesu razkisanja telesa (zakisajo ga tudi mleko in mlečni izdelki,
meso, sladkor, predelana živila…) ter ga v tem primeru črpa iz kosti.
Poleg tega kalcij prispeva k strjevanju krvi, krčenju mišičnih
vlaken, normalnemu delovanju srca, prenašanje živčnih impulzov… Izraba
kalcija je odvisna tudi od količine beljakovin in vitamina D v telesu.
V veganski prehrani potrebi po kalciju lahko zadostimo, tako da
uživamo sojo in sojine izdelke, zeleno listnato zelenjavo
(kodrolistnati ohrovt, blitva, špinača, rukola, motovilec, kopriva…),
različna semena (sezamova semena, chia semena), oreščke, suho sadje…

Zdaj k vitaminu D. Vitamin D je v bistvu hormon in je veliko več kot
»sončni vitamin«, saj vpliva na normalno mineralizacijo kosti, rast in
razvoj kostnega tkiva, ter na tudi pospeševanje absorpcije kalcija in
ima različne nevromišične in imunološke funkcije. Telo lahko samo
proizvede vitamin D, če smo dovolj izpostavljeni sončni svetlobi, če
pa ta ni možno, vitamin D lahko dobimo v obliki prehranskih dopolnil.



Kako lahko dobimo zadostno količino železa pri veganski prehrani?



Absorpcija železa je lahko problematična tako pri tistih, ki uživajo
živalsko hrano, kot tudi pri tistih, ki živalske hrane ne uživajo
(vegani). Absorpcija je omejena na količino apoferitina, ki je
beljakovina, na katero se železo v celicah črevesja veže, pri čemer
nastaja feritin (ko se pojavi potreba po železu se le-ta sprosti iz
feritina). To, kar lahko dodatno zavira absorpcijo železa, je fitinska
kislina, ki je prisotna v stročnicah, žitih, oreščkih (mimogrede, to
je še en razlog, zakaj je dobro namakati stročnice, žita in semena)
ter polifenoli iz sadja, zelenjave, kave, čaja, različnih
začimb…Absorpcijo železa izboljša vitamin C, zato je priporočljivo, da
se ga v naravni obliki, uživa skupaj z živili, ki vsebujejo veliko
železa. Vegani lahko najdejo železo v stročnicah, suhem sadju, zeleni
listnati zelenjavi, melasi ali kot prehransko dopolnilo, ki vsebuje
železo, ki se lahko absorbira.





Kako je z omega-3 maščobnimi kislinami pri veganski prehrani?



Za omega-3 maščobne kisline velja, da jih najdemo predvsem v ribah in
ribjem olju. Znano je, da telo lahko samo proizvaja esencialni
maščobni kislini EPK (eikozapentaenojska kislina) in DHK
(dokozaheksaenojska kislina), če ima zadostno količino
ALK-alfalinolenska kislina (slednja je rastlinskega izvora in jo
najdemo v: lanenih semenih, lanenem olju, konopljinem olju, chia
semenih, repičnem olju…). Težava nastane pri izkoriščanju in pretvorbi
ALK v EPK in DHK, saj je le-ta samo 10- odstotna. Vegani lahko dobijo
zadostne količine DHK in EPK, tudi če uživajo olje iz alg v
kombinaciji z lanenim oljem.



Ali se lahko pojavijo težave povezane s potrebno količino vitamina B12?

Vitamin B12 je izjemno pomemben za normalno delovanje živčnega
sistema, za tvorbo in obnavljanje rdečih krvničk, za hitro sintezo DNA
med delitvijo celic, pri presnovi ogljikovih hidratov in maščobnih
kislin, za zdrav telesni rast otrok…Pomanjkanje vitamina B12 lahko
povzroča različne težave kot so megaloblastna anemija, okvara
možganov, hrbtenjače in živcev, izguba zaznavanja finih občutkov v
rokah, poslabšano delovanje mišic zapiralk, razdražljivost, zmanjšanje
sposobnosti komunikacije…Najdemo ga predvsem pri živalskih živilih
(ribe, morski sadeži, rumenjak in mleko). Najbolj pomembna je
absorpcija vitamina B12, ki je težavna ne le pri veganih, ampak tudi
pri vsejedih. Veganom se priporoča uživanje dodatka vitamina B12, saj
ga z rastlinsko prehrano težko dobimo. V algah, tempehu, miso
pasti…vitamin B12 ni v obliki, ki ima biološke vrednosti za človeka.
Obsežne in koristne informacije o vitaminu B12 najdete v knjigi »Kaj
pa, če je kriv vitamin B12?« .

Veganska prehrana oz veganstvo vsekakor ima svojih prednosti in
slabosti. To, kar je zelo pomembno, je zavedanje o hrani, ki jo
uživamo, koliko hranilnih snovi dejansko vnašamo, kako je hrana
pridelana in predelana, če potrebujemo prehranska dopolnila, kako
dobro deluje naš prebavni sistem…