| |
"MLEKO" Že sama beseda nam daje dober občutek. "Bi skodelico toplega mleka?"
Zadnjič, ko sem slišal to vprašanje je prihajalo od nekoga, ki je skrbel zame - in jaz sem mu bil hvaležen za njegovo skrb.
Dejansko pomembnost hrane, predvsem mleka dajeta kultura in čustva. Mleko je bilo naša prva hrana. Če smo imeli srečo je bilo to materino mleko. Če pa ni bilo materino, potem pa kravje ali sojino mleko (formula- za dojenčke), redkeje pa kamelino, bivolje....
Sedaj, smo narod pivcev mleka. Človek vsako leto popije na stotine litrov mleka in drugih mlečnih izdelkov, kot so siri, jogurti, maslo...
In kaj bi lahko bilo narobe s tem?
Na naših televizijskih ekranih vidimo pomirjevalne slike zdravih, lepih ljudi in slišimo sporočila, ki zagotavljajo, da je "Mleko je dobro za naše telo", "Mleko moraš pit, če ne kje boš dobil kalcij". V šolah učijo, da je mleko in mlečni izdelki, nujen del prehrane. Predstavniki mlečne industrije z barvnimi prospekti zagotavljajo pomembnost mleka in drugih izdelkov, ki so za šole dobavljivi po zelo ugodnih cenah.
Tako je mleko postalo "Normalno", in s tem človek edina vrsta sesalcev, ki po otroštvu pije mleko drugih živali.
Kdo ima prav? Zakaj ta zmeda? Kje dobiti najboljše odgovore? Lahko zaupamo mlečni industriji? Lahko sploh zaupamo kakršni koli industriji?
Kaj je mleko?
Mleko je materinski dojilji izloček, hranilo za kratko obdobje novorojenčkov. Nič več, nič manj! Mati katerih koli sesalcev, zagotavlja svojim novorojenčkom mleko za kratko obdobje, takoj po rojstvu. Ko pride čas se morajo mleka odvaditi in začeti prehranjevati s pravo hrano, ki je primerna za njihove potrebe. Zraven tega večina ljudi po četrtem letu starosti izgubi sposobnost prebavljanja mleka.
So vsa mleka enaka?
Človeško mleko je namenjeno dojenčkom, kravje mleko teličkom, pasje mleko kužkom, ...... Mleko vsake vrste sesalcev je edinstveno, po meri narejena mešanica. Na primer kravje mleko je trikrat do štirikrat bogatejše z beljakovinami, kot človeško mleko in vsebuje od petkrat do sedemkrat večje količine mineralov, s katerimi krava v enem letu zraste do teže 135kg. Kakor koli, opazno je različno v vsebnosti pomembnih maščobnih kislin, v primerjavi z človeškim mlekom. Človeško mleko ima šest do desetkrat več pomembnih maščobnih kislin. Kravje mleko preprosto ni narejeno za človeka. Hrana ni samo hrana, in mleko ni samo mleko, temveč je ednina primerna količina primernih hranil, ki so potrebna za dobro zdravje in rast.
Je kravje mleko čisto?
Petdeset let nazaj je krava pridelala 10 krat manj mleka kot ga danes. Današnja moderna krava pridela do 45kg mleka na dan. In kako je bilo to doseženo? Poživila, antibiotiki, hormoni, visoko energijska hrana in poseben način reje. Po zadnjih dosežkih kravam dodajajo hormon za rast (BGH), genetsko modificirano drogo, ki spodbuja pridelavo mleka. Vse ta poživila in droge, ki jih dodajajo kravam, pa nato ponavadi dobimo tudi v kravjem mleku. Tako ni ogrožena samo kravino zdravje temveč tudi človeško. Študije so pokazale, da uživanje mlečnih in drugih živalskih izdelkov, zastruplja tudi materino mleko.
Kaj je vse potrebno, da pridemo do kozarca mleka?
 Da človek lahko zadovolji svojo nenaravno potrebo po mleku, je morala krava postati mlečni stroj. Kakor koli, vsaka krava mora imeti mladiča, da lahko sploh proizvaja mleko. Tako je današnja krava vsako leto prisiljena v krog oploditve, nosečnosti, rojevanja in molzenja. Ker je pridelava mleka odvisna od proizvodnje teličkov, je finančno pomembno, da zagotovimo da je krava med molzenjem spet oplojena in to takoj po tem, ko je že imela mladiča. Naravna življenjska doba krave je 20-25 let, toda pri današnjih kravah je življenjska doba mlečnih krav 4-5 let. Svojega prvega mladiča ima že pri dveh letih, ko že proizvaja 35L mleka, ki ga molzejo 2-3 na dan. Naravno bi za svoje ga mladiča pridelala 3L na dan. Molzejo jo 10 mesecev, ponovno oplodijo pa že v tretjem mesecu. Zaradi intenzivne zlorabe krave, doživlja hud stres. Njene vime lahko tehtajo do 50kg. Bakterijska infekcija(Mastitis) kravjih vim, prizadene 40% Britanskih krav... Največje trpljenje, ki ga krava doživi je najbrž izguba njenega telička, ki ga od nje ločijo že v 24 urah po njegovem rojstvu. Samcii gredo potem večino krat kar za zakol, samice pa vzrejajo v mlečne stroje.
Kako mleko vpliva na človeško zdravje?
Z uživanjem mlečnih izrekov tvegamo svoje zdravje. Mleko ne vsebujejo nobenih vlaknin in kompleksnih ogljikovih hidratov in je nasičeno z nasičenimi maščobami in holesterolom. Vsebuje kri in gnoj in je pogosto onesnaženo z pesticidi, hormoni in antibiotiki. Mlečni izdelki so povezani z alergijami, debelostjo, zaprtjem, boleznimi srca, rakom in drugim boleznimi.
 Steoproza (mehčanje kosti)
Večina ljudi misli, da kravje mleko varuje pred steoprozo, vendar so klinične raziskave pokazale ravno obratno. Visoko beljakovinska hrana, kot so mleko in drugi živalski izdelki, povzročajo izgubo kalcija iz telesa in s tem povečujejo možnost obolenja za steoprozo. Veliko boljše se v telesu absorbira kalcij iz sadja, zelenjave, stročnic, pijač obogatenih z kalcijem....
- Rak
Mlečni izdelki povzročajo najrazličnejše vrste raka, kot so: rak na jajčnikih, prsni rak,...
- Diabetes
Diabetes je tudi povezan z uživanjem mlečnih izdelkov. Raziskave so pokazale, da mlečne beljakovine spodbujajo izdelavo protiteles, ki uničuje proizvajanje insulina v trebušni slinavki.
- Vitamin D
Z uživanjem mleka si ne mremo zagotoviti konstantnega in zanesljivega vira vitamina D. Vzorci so pokazali, da je v nekaterih mlekih več kot dvakrat več vitamina D, kot je napisano na embalaži, v nekaterih ga je zelo malo ali pa celo nič. Prevelika količina vitamina D pa je strupena.
- Pomanjkanje železa
Mleko vsebuje zelo malo železa. Da bi dobili dnevno priporočljivo mero železa bi mogli popiti več kot 30L mleka. Mleko povzroča tudi izgubo krvi v prebavnem traku in s tem železa.
- Maščobe
Razen posnetega mleka, so mlečni izdelki polni maščob. Iz spodnjih podatkov lahko vidite da vsebnost maščobe ni ravno taka kot nam jo zagotavljajo proizvajalci.
Vsebnost maščobe v mlečnih izdelkih
kot procent vseh kalorij
|
Vir
|
Procenti maščobe
|
polno mastno mleko
|
49%
|
"2%" mleko
|
35%*
|
sir
|
74%
|
maslo
|
100%
|
* 2% je smo po teži
|
- Alergije
Mleko je eno najpogostejših povzročiteljev alergij.
- Krči
Pri enemu od petih dojenčkov mlečne beljakovine povzročajo krče. Mati, ki pije mleko, lahko ravno tako prenese mlečne beljakovine na dojenčka.
Zakaj ljudje sploh pijejo kravje mleko?
Če premislimo, lahko ugotovimo, da je samo eden razlog zakaj ljudje pijejo mleko. Zato ker to preprosto hočejo, je enostavno za uporabo in mlečne industrija nam zagotavlja, da ga imamo zmeraj dovolj pri roki. Naučili so nas, da nam je mleko všeč.
ZaključekDejstvo je, da ne obstaja nobeden tehtni razlog, da bi bilo potrebno piti kravje mleko v katerem koli obdobju vašega življenja. Namenjeno je potrebam teličkov, ne pa človeku.
In kje dobiti kalcij in druge minerale? Ravno tam, kjer jih dobi krava, v rastlinski hrani!
Če lahko živi toliko ljudi brez mleka, lahko tudi vi!
Če se odpoveste mlečnim izdelkom, še ne pomeni, da moraste zdaj piti samo črni čaj in pogrešati sladoled in čokolado. V marketih lahko dobite ali pa si sami izdelate veliko najrazličnejših izdelkov, ki imajo ravno tako dober okus kot mlečni ali še boljšega in so še boljši za vaše zdravje.
- sojino/riževo/mandljevo mleko ..(obstaja še veliko drugih, ki si jih lahko sami naredimo)
- sojin sladoled
- sojini jogurti
- sojini siri, tofu
- jedilna čokolada ...(tudi druge, poglejte na embalažo, da ne vsebuje mleka ali kaj podobnega)
- žitni piškoti,.... ......(tudi drugi, poglejte na embalažo, da ne vsebujejo mleka (sirotke) ali živalskih maščob, jajc)
Mleko: Marsikdo najverjetneje še vedno verjame, da je mlečna industrija povezana z nežnim stiskanjem mleka iz vimen srečnih, veselih in zadovoljnih krav v idiličnem vaškem okolju. Realnost pa je kljub prisrčnim slikam, ki nam jih riše mlečna industrija, precej drugačna. Osveščanje ljudi o tem, da ni moralnih razlik med uživanjem mesa in mleka oz. mlečnih izdelkov, je nujno potrebno. Kozarec mleka, prav tako kot zrezek, predstavlja trpljenje. Glede na to, da živali, izkoriščane za mleko, živijo dlje, da se pogosto z njimi ravna slabše in da končajo svoje življenje v isti klavnici kot živali, rejene za meso, lahko mirno rečemo, da proizvodnja mlečnih izdelkov živalim prinaša celo več trpljenja.
– Gary L. Francione
V mlečni industriji se tako kot v vsaki drugi industriji vse vrti okoli maksimiranja dobička in vprašanja, kako “pridobiti” čim več mleka ob čim manjših stroških, pri čemer dobrobit živali ne igra velike – če sploh kakšno – vlogo.Kljub intenzivni propagandi s strani mlečne industrije je kravje mleko podobno (ne)potrebno za zdravje ljudi kot slonje ali pasje mleko. Ali ste vedeli, da smo ljudje edina živalska vrsta, ki pije mleko še po odstavitvi od matere – in to mleko druge živalske vrste?
Nekajdejstevopraksahmlečneindustrije:
Krave imajo mleko samo, kadar imajo potomce. Krave – kot vse samice sesalcev – imajo mleko iz enega samega razloga: da bi nahranile svoje potomce. Da bi lahko bile izkoriščane za mleko, morajo krave umetno oploditi vsakih 12 mesecev, da laktirajo in “dajejo” mleko. Za kar največji donos mleka krave potiskajo do fizioloških skrajnosti s kombinacijo selektivnega pasemskega gojenja (proizvodnja do 10-kratnih količin mleka), visokoproteinskih krmnih dodatkov in tehnologije; pogosto pride do mastitisa – bakterijskega vnetja vimen, kar nato “sanirajo” z uporabo antibiotikov.
Novorojene teličke hitro ločijo od svojih mater, najpogosteje v roku 1 do 3 dni. Razlog je v tem, da se vez med materjo kravo in teličkom čez čas veča in ima podaljševanje časa do ločitve kot posledico še večji stres za mamo in mladička, kar povzroča delavcem na farmi velike težave.
Ko teličke ločijo od mam, jim hkrati onemogočijo pitje materinega mleka, ki je njihova naravna hrana in jim zagotavlja vse nujne sestavine za rast in razvoj.
Teličke hranijo z nadomestki mleka, najpogosteje iz mleka v prahu. Telički tako odraščajo brez materine nege. V naravnem okolju matere krave učijo svoje mladičke spretnosti, ki jih potrebujejo za preživetje, med materjo in mladičem pa se razvijejo zelo globoke vezi, podobno kot se to dogaja pri ljudeh.
Proizvodnja sira je tesno povezana s klavnicami. Sirilo je kompleks encimov, ki so potrebni, da mleko koagulira do sira. Tradicionalno se sirilo pridobiva tako, da se odstrani notranjo sluznico v želodcu mladih teličkov, ki se smatrajo za stranski produkt. Danes ogromno velikih proizvjalcev sira uporablja sirilo, ki ga pridelajo s pomočjo bakterij in genskega inžiniringa, in je hkrati tako rastlinskega kot živalskega izvora.#
Tako telički kot krave končajo slej ali prej na istem mestu – v klavnici. Telički, ki jim je kravje mleko pravzaprav namenjeno, postanejo stranski produkt mlečne industrije. Telički moškega spola so za mlečno industrijo nekoristni, saj ne morejo dajati mleka, zato jih oddvojijo od matere (pogosto tudi neustrezno hranijo, da postanejo anemični in šibki, saj to pomeni mehkejše “meso”) in jih po preteku določenega časa (v roku nekaj dni do nekaj mesecev) ubijejo ter prodajo z imenom “teletina”. Ko se krave po nekaj letih zaradi konstantnega izkoriščanja in umetnega oplojevanja leto za letom iztrošijo in postanejo manj donosne, so tudi one poslane v klavnice.
Krave pogosto zbolijo zaradi intenzivnega izkoriščanja za proizvodnjo mleka. Na voljo je na stotine zdravil in drugih izdelkov farmacije, ki jih dajejo kravam. Ti farmacevstki preparati lahko preidejo tudi v mleko in povzročajo škodljive učinke pri tistih, ki to mleko zaužijejo.
Preden jih industrija obravnava kot “iztrošene“, jim mleko odvzemajo v povprečju 729 dni. To ustreza približno 2.4 laktacijam.
V naravnem okolju lahko krave živijo do 25 in več let, na industrijskih mlečnih farmah pa pogosto ne dlje kot 2 do največ 5 let. To, da mlečna industrija ne povzroča trpljenja in ubijanja živali, je le maska izkoriščevalske industrije, ki služi na račun naše nevednosti in kršenja osnovnih pravic živali: pravice do nadaljevanja življenja in pravice, da niso obravnavane kot lastnina in proizvodna enota. Ob tem, ko se njihova življenja bližajo koncu, k še večjemu stresu in trpljenju veliko prispeva še transport, vključujoč prisilo, da se pozvpnejo na tovornjake, in prisilo, da iz njih izstopijo in vstopijo v klavnico.
Umetno oplojevanje ter oploditev in vitro sta razširjeni praksi v mlečni industriji. Prenašanje embrijev spada med novejše tehnologije, ki vključujejo dajanje hormonov kravam, da tako v maternici nastane več zarodkov. Ti zarodki so kaneje odstranjeni iz krave donatorke in premeščeni v nadomestno kravo. Rezultat tega so 3 do 6 teličkov. Takšni invazivni postopki povzročajo živalim veliko bolečino tako na fizičnem, kot tudi na psihičnem nivoju.
Krave so bistre, radovedne in izredno socialne živali. So neverjetno zveste svojim družinam in človeškim tovarišem in žalujejo ob izgubi tistih, na katere so navezane. So vdana in ljubeča bitja ter zaščitniške matere, ki žalostno in besno tulijo še dneve, celo tedne, ko jih ločijo od njihovih otrok. Krave so zmožne čutenja širokega spektra čustev: od veselja, užitka in navdušenja do strahu, razočaranja in trpljenja; raziskave so tudi pokazale, da so izredno socialna bitja, ki imajo sposobnost tvorjenja in vzdrževanja prijateljskih in partnerskih odnosov ter ustvarjanja hierarhičnih mrež. Skrbi jih za prihodnost, držijo zamere, imajo dober spomin (tako za obraze kot prostorsko orientiranost) in zelo dobro razvita čutila: od skoraj panoramskega vida, sposobnosti slišanja visokofrekvenčnih zvokov in zaznavanja vonjev tudi do 8 km daleč. Zdi se, da znajo presoditi, katere rastline so zdravilne, in jih použiti ob različnih bolezenskih stanjih. Krave kot posamezniki imajo lastne, individualne osebnosti in se lahko med seboj precej razlikujejo: od plahih do neustrašnih,od premišljenih do lahkomiselnih, od iznajdljivih do manj učljivih, od domišljavih do sramežljivih…
“Trpljenje teh živali je postalo tako ekstremno, da je uživanje kateregakoli živila tega porekla pravzaprav nezavedno použivanje grozljive bede njihovih življenj … in to za zajtrk, kosilo in večerjo.”
- John Robbins, Diet for a New America, 1987
Nekajdejstevoškodljivihvplivihuživanjamlekanazdravjeljudi:
Mleko in bolezni
Glede na številne raziskave mleko povzroča v telesu zakisanost, kar lahko posledično vodi do številnih zdravstvenih težav in bolezni:
- akne
- alergije
- artritis
- ADD
- Alzheimerjeva bolezen
- bolezni srca in ožilja
- Chronova bolezen
- debelost
- diabetes
- fibromialgija
- glavobol
- infekcije ušes
- lupus
- osteoporoza
- rak (na prsih, prostati in jačnikih)
- slabokrvnost
- vnetje sinusov
Razširjena prepričanja o mleku, ki v sodobni zahodni družbi na splošno veljajo za resnična, so zapuščina intenzivnega marketinga mlečne industrije. Začetek intenzivnih kampanj oglaševanja mleka se je začel v 50. letih prejšnjega stoletja. V primerjavi z ostalimi državami Slovenija ni nobena izjema in tudi pri nas veljajo kampanje mlečne industrije za ene izmed najbolj obsežnih in dragih. Državni organi in organizacije so ves čas podpirali in vzpodbujali te kampanje, zato ni nobeno presenečenje, da je do nedavnega le redkim kritičnim znanstvenim raziskavam o škodljivosti mleka za človeško zdravje uspelo pridobiti zanimanje medijev (ki jih prav tako z oglasi podpira mlečna industrija) in širše javnosti. Posledice so jasno razvidne: v zahodnem svetu je mleko postalo neizogibno vsakdanje živilo za velik del populacije, kar ima za posledico tudi ogromno število obolenj, ki so povezana z napačnim načinom prehranjevanja. Pogostost tovrstnih obolenj ni bila še nikoli v zgodovini človeštva tako visoka. Nekaj konkretnih dejstev:
Ljudje so edini sesalci, ki pijejo mleko, torej izločke žlez samic, druge živalske vrste. Kljub temu večina svetovne populacije NE pije mleka ali uživa ostalih mlečnih produktov. Medtem ko kroničnih obolenj praktično ni zaznati pri populacijah, ki zaužijejo malo ali nič mleka in mlečnih produktov, pa pri populacijah, ki zauživajo mleko in mlečne produkte, delež kroničnih obolenj narašča v skladu z deležem zaužitih mlečnih produktov.
Zahodni način prehranjevanja, ki je bogat z mesom, mlekom in jajci… “je povezan z množico bolezenskih stanj, kot so debelost, diabetes, bolezni srca in ožilja, visok krvni tlak in rakava obolenja. Tipična bolezenska stanja v premožnih družbah so rak na dojkah, črevesju, zadnjiku, maternici, žolčniku, ledvicah in požiralniku.“ — Svetovna zdravstvena organizacija – WHO
Iz najbolj obsežne študije o prehranjevanju ljudi, ki je bila kadarkoli izvedena: “Katera vrsta beljakovin je stalno in močno podpirala razvoj raka? Kazein, ki sestavlja do 87% beljakovin iz kravjega mleka, je podpiral vse stadije razvoja raka. Katera vrsta beljakovin ni podpirala razvoja raka, tudi ob visokem vnosu? Varna vrsta beljakovin je bila rastlinskega izvora, vključujoč pšenico in sojo. Ob teh spoznanjih so bile izzvane in kasneje zatresene nekatere izmed mojih najbolj cenjenih ugotovitev.“ — Dr. T. Colin Campbell, avtor knjige Kitajska študija
“Povečanje rakavih obolenj, bolezni srca in ožilja, diabetesa, debelosti in astme, ki smo jim priča v zadnjem stoletju na zahodnem svetu, je neposredno povezanih s povečanjem porabe mleka in mlečnih izdelkov.“ — Dr. Adam Meade
“ Mlečni izdelki lahko vsebujejo onesnažene dele, kot so pesticidi, ki so lahko karcinogeni, in rastne hormone, kot je inzulinu podoben rastni hormon I, za katerega je bilo dokazano, da podpira razvoj rakavih celic na prsih.“ — The American Journal of Clinical Nutrition
“Ljudje nosijo v sebi stokrat večji delež dioksina, kot je priporočen s strani organizacije EPA za varnost pred rakom, in 95% tega je posledica uživanja mesa, rib in mlečnih proizvodov. —The Diet-Cancer Connection
“ Vse samice sesalcev v času laktacije skozi mleko izločajo strupe. To vključuje antibiotike, pesticide, razne kemikalije in hormone… Ministrstvo za kmetijstvo ZDA, USDA, dovoljuje, da mleko vsebuje od enega do milijona in pol belih krvničk na mililiter… Z drugimi besedami bi lahko poimenovali bele krvničke, ki se nahajajo tam, kjer nimajo kaj iskati, tudi znojne celice.“ — Robert M. Kradjian, MD, Oddelek za kirurgijo, Seton Medical Centre
Raziskave kažejo, da kalcij v živalskem mleku človeškemu telesu ne koristi. Mlečne beljakovine namreč povišajo količino kisline v krvi, kar telo nevtralizira tako, da iz kosti celo črpa kalcij! 12-letna harvardska študija 77761 žensk je ugotovila, da imajo ženske, ki uživajo več mlečnih izdelkov, bolj krhke kosti. Države z najvišjo stopnjo osteoporoze (ZDA, VB, Švedska) so tudi države, kjer ljudje zaužijejo največ mleka in mlečnih izdelkov. Nasprotno je v državah, kjer ljudje uživajo le malo ali sploh nič mleka (na primer Japonska ali Kitajska), stopnja osteoporoze zelo nizka. O osteoporozi in o tem, zakaj ob pitju mleka izgubljamo kalcij iz kosti, si lahko podrobno preberemo tukaj:
Alternativnaizbirazamlekoinmlečneizdelke
Medtem, ko znanost vedno bolj ovrača dolgo veljavne trditve o kravjem mleku, so se proizvajalci hrane odzvali in ponudili v odgovor paleto alternativ – od sojinega, mandljevega, riževega, konopljinega do kokosovega mleka – novi tipi in okusi se pojavljajo ves čas. Enako velja za ostale mlečne proizvode.
ZakajveganipravimoNEmedu?
Ker je še ena od neštetih praks izkoriščanja, prilaščanja, kraje, povzročanja trpljenja in manipuliranja z živalmi.
 Medonosna čebela, Apis Mellifera (v Sloveniji imamo kranjsko čebelo, lat. Apis Mellifera Carnica) živi v skupnosti, imenovani čebelja družina. Družina ima po eno plodno samico ali matico, ki leže jajčeca za razplod družine. Iz večine jajčec se razvijejo čebele delavke, ki jih je v družini tudi po več 10.000. Običajno šteje čebelja družina od 40.000 do 100.000 čebel. Čebele v naravi živijo v votlih drevesih ali skalnih votlinah, že vrsto let pa jih človek z namenom pridobivanja medu in ostalih proizvodov, hrani v čebelnjakih. V čebelnjakih je več panjev, vsak panj pa ima po eno čebeljo družino.
Pozimi je število čebel majhno, ko pa se temperatura segreje na spomladansko in se prične pospešen vnos nektarja in cvetnega prahu v panj, čebele začno pospešeno hraniti matico, ki zaleže tudi do 200.000 jajčec. Iz oplojenih jajčec se razvijejo čebele delavke, iz neoplojenih pa troti. Zalega se vzreja v celicah satja.. Satje torej služi vzreji potomcev in skladiščenju hrane: na vrhu satja je običajno skladiščen med, proti sredini cvetni prah, na sredini in spodaj pa se vzreja zalega.
Matica
Cilj čebelarjev je močna čebelja družina. To pomeni, da je zaželeno, da je matica zelo aktivna pri zaleganju jajčec. S tem, ko je družina številčna, je manj dovzetna za bolezni.
Ko pa matica ni več v zadostni meri storilna, torej ne izlega zadostnega števila jajčec in je s koristnostnega vidika posledično količina čebeljih izdelkov nezadostna, se jo »stisne« (izraz, ki ga uporabljajo slovenski čebelarji za umor matice). Odstranijo jo lahko čebele same, običajno pa to stori čebelar, in sicer vsako drugo leto. S tem je njena življenjska doba bistveno skrajšana, saj bi po naravni poti živela tudi do pet let.
Obenem so matice podvržene še enemu bolečemu postopku. Dokazano je namreč, da ima Apis Mellifera razvit živčni sistem (Snodgrass, 1956), kar pomeni, da je zmožna občutiti bolečino. Da bi ji preprečili rojenje, torej izlet iz panja, ji čebelar odreže eno ali obe krili. Čebelje družine se namreč razmnožujejo z rojenjem: iz panja izleti stara matica s polovico čebel. Čebele se tedaj posedajo po drevesu in oblikujejo roj. Roj si poišče nov dom, v panju pa ostane nova matica, ki so jo čebele vzgojile že pred rojenjem. Da bi čebele na tak način za matico »ne pobegnile«, se matici prepreči odlet s tem, da se ji poreže krilo. Prvo leto eno, naslednje leto drugo, potem se jo pa uniči. Sicer je rezanje kril v ekološkem čebelarjenju prepovedano.
V tujini se matice lahko tudi umetno oplojuje. To se stori tako, da se spolno zrelega trota na področju zadka stisne, da sproži spolno trobo, ki izloči semensko tekočino. Pri tem trot umre. Seme nato s konico igle iztisnejo v jajcevod matice.
Čebelarji pridelujejo: med, cvetni prah, vosek, propolis, matični mleček in čebelji strup.
Med
Med nastane iz različnih virov: iz cvetličnega prahu in nektarja ali pa iz mane (izločkov nekaterih žuželk pri pridelavi drevesnih sokov iglavcev in listavcev). V času glavne paše izleti čebela iz panja 7-17-krat na dan, pri čemer za vsak polet porabi približno pol ure, odvisno od razdalje do paše. Na vsakem od svojih poletov v medenem želodčku prinese 50-60 mg medičine (za izdelavo 1 kg medu je potrebnih 3-4 kg medičine). Vsaka delavka bo v svojem življenju proizvedla 1/12 čajne žličke medu.
Osnovni material prinašajo čebele v panj, tam pa ga mlade čebele obdelajo, tako da ga večkrat pogoltnejo, mu dodajo izločke svojih žlez in ga zgostijo tako, da mu odvzamejo vsebnost vode. Tako nastane med, ki ga zaprtega z voščenimi pokrovčki skladiščijo v celicah satja.
Ko je 2/3 satja pokritega s pokrovčki, se izvaja točenje medu. Satje se vstavi v napravo ometalnik, kjer posebna omela čebele omete v podstavljeno posodo. Ko so vsi sati ometeni, se čebele, ki so se nabrale v posodi, povrne nazaj v panj. Pri tem je možno, da si kakšna poškoduje nožice ali krila. Satje nato postavijo v centrifugalne stroje, ki točijo med.
Čebelarji čebelam ne odvzamejo odvečne količine medu, temveč običajno odvzamejo ves uskladiščen med, tako da jim čez zimo hrane ne ostane in jih hranijo z nadomestkom sladkornega sirupa (mešanice vode in navadnega belega sladkorja!). Seveda to ni primeren in zadostno hranljiv ekvivalent za naravno prehranjevanje čebel, zmanjša jim namreč življenjsko dobo ter storilnost in jih naredi dovzetne za bolezni. Včasih sladkorju čebelarji dodajajo antibiotike, kar je sicer v Sloveniji prepovedano.
Cvetniprah
Čebele nabirajo cvetni prah, s katerim hranijo ličinke. Človek pa si je zaradi domnevno zdravilnih učinkov cvetnega prahu omislil smukalnike, naprave, ki jih namesti ob vhodu na panj, kjer se na reži vhoda v panj čebeli iz tačk osmuka cvetni prah. Ta se nato nabira v posodah smukalnika. Čebele pelod potrebujejo za hranjenje svojih ličink, ki z njim dobijo vse pomembne sestavine za rast in razvoj, nujno potreben pa je tudi za izločanje voska. Pomislite koliko krat bo zato čebela še morala po cvetni prah, da bi nahranila svoj podmladek, ko pa ji ga človek nenehno krade?Vosek
Vosek je snov, ki jo izdelujejo medonosne čebele v voskovnih žlezah. Čebele iz voska gradijo satje in izdelujejo voščene pokrovce, s katerimi pokrivajo celice, napolnjene z medom, da ga tako zaščitijo pred zunanjimi vplivi. Vosek se uporablja v kozmetiki in farmaciji. Najdemo ga v številnih mazilih, kremah za kožo in losjonih.Propolis
Čebele nabirajo tudi smolnate snovi, ki jim dodajo svoje snovi in tako nastane propolis. Z njim zavarujejo svoje domove pred mikroorganizmi, prepihom, mrazom. Človek jim propolis odvzema zaradi domnevno koristnih zdravilnih učinkov.Matičnimlečekaligeleeroyale
Matični mleček je hrana za čebeljo zalego in čebeljo matico. Nastaja v goltnih žlezah, proizvajajo pa ga mlade čebele, imenovane dojilje.
Seveda pa za komercialne namene čebelarji pridobivajo matični mleček tudi za dodatek k prehrani človeka. Nekateri čebelarji so se usmerili izključno v pridobivanje le-tega, Pridobivajo ga tako, da čebelji družini brez matice dodajo enodnevne čebelje ličinke, ki se jih vcepi v posebej pripravljene lončke iz voska. Ker si hočejo čebele vzrediti novo matico, začno ličinke bogato pitati z matičnim mlečkom, tako da dobesedno plavajo v njem. Po 72 urah čebelar lončke odvzame, odstrani ličinke in s posebno žličko ali sesalko pobere matični mleček. Matičnike nato ponovno cepi z novimi ličinkami in jih vstavi nazaj v čebeljo družino. Odslužene ličinke pobije oziroma zavrže.Strup
Medicina posega tudi po čebeljem strupu. Pridobiva se ga tako, da se čebelo prisili v pikanje steklene plošče. Ta čebele draži z zadajanjem impulzov električnega toka. Pri piku se čebeli naravno izdere želo, kar povzroči njeno smrt.gansko?
Vegani se naštetim praksam odpovedujmo, saj imamo za etično nesprejemljivo, da so čebele zreducirane na golo instrumentalno vrednost za človekove potrebe ter da se jim zadaja nepotrebno trpljenje.
Vegani namesto medu zato uporabljamo odličen javorjev ali agavin sirup.
B12 je pomemben vitamin, ki ga potrebujemo za zdravo kri in živčni sistem. Mnogi mislijo, da le živalski izdelki vsebujejo vitamin B12, toda nobena žival ga ne proizvaja in ga tudi nikoli ne bo. Vitamin B12 izdelujejo mikroskopske celice (bakterije), ki živijo v zemlji. Dolgo nazaj, ko je bila zemlja še zdrava in preden so nanjo zmetali najrazličnejše kemikalije, je bilo površje zemlje prekrito z vitaminom B12. Bilo ga je dovolj, če si bil pravi vegetarijanec še pred 300 leti. Takrat je vsak koren, ki si ga izpulil iz zemlje imel nekaj vitamina B12 na sebi, tudi voda v vodnjakih (štirnah) ga je vsebovala. Bilo ga je na pretek, čeprav ga potrebujemo tako malo.
Človek je postal zelo izoliran od zemlje, zato je izgubili naravne vire vitamina B12. Krava ima v svojih mišicah B12, zato ker cel dan je travo in s tem tudi koščke umazanije iz zemlje, ki vsebujejo vitamin B12. Res je da, lahko hladnokrvno ubijete kravo in iz nje dobite vitamin B12, toda zakaj bi to počeli, če obstaja manj nasilen in cenejši način, da pridemo do njega.
Priporočena dnevna količina
|
dojenčki
|
0.3ug-0.4ug
|
1-10 let
|
0.5ug-1ug
|
mladostniki in odrasli
|
1.2-1.5ug
|
doječe matere
|
2ug
|
Organizme, ki izdelujejo vitamin B12 zdaj ločeno vzgajajo in jih dodajajo v hrano. Vitamin B12 dobimo v žitaricah za zajtrk(kornflex, musli,..), sojinem mleku(ne v vsakem), sojinih burgerjih, sokovih in napitkih, v vitaminskih tabletah,... Vitamin B12 se v našm telesu shranjuje, zato ni nujno, da vsak dan zaužijemo potrebno količino. Na enostaven način lahko pridemo do neživalskih virov vitamina B12. Je to nenaravno? To smo zardi tega ker življenje, ki ga živimo je nenaravno. Če mislite, da je vegan dieta slabša od mesne, si zapomnite, da tudi živini v krmo dodajajo vitamin B12.
Železo je zelo pomemben element, ki ga telo potrebuje za tvorbo krvi. Človeško telo normalno vsebuje 3-4g železa, katerega več kot polovica je v obliki hemoglobina v rdečem pigmentu krvi. Hemoglobin prenaša kisik iz pljuč v tkivo.
Priporočena dnevna količina
|
dojenčki 0-3 mesece
|
1.7mg
|
12 mesecev
|
7.8mg
|
otroci
|
6.1-8.7mg
|
mladostniki
|
11.3-14.8mg
|
moški
|
8.7mg
|
ženske
|
14.8mg
|
Raziskave so pokazale, da je pri večji prisotnosti vitamina C, tudi boljša absorpcija železa. Dobri rastlinski viri železa so: suho sadje, kalčki, polnozrnate žitarice(tudi polnozrnat(črn) kruh), orehi(lešniki), želena listnata zelenjava, semena, stročnice, tofu, spirulina (morska alga), paradižnikova omaka....
Količina hrane, ki jo moramo pojesti, da dobimo 2mg železa:
- 14g pistacij
- 57g cele leče(kuhane)
- 95g čičerike(kuhane)
- 74g polnozrnatega kruha
- 19g sezam semen
- 22g črne melise
- 59g marelic(suhih)
- 125g špinače(kuhane)
je ključen za rast in razvoj, kosti in zobov. Skoraj vsa kalcij, ki ga imamo v telesu je v kosteh. Zelo majhno količino pa ga imamo tudi v krvi, kjer je odgovoren za zelo pomembne funkcije kot so, krčenje mišic, vzdrževanje bitja srca in prenašanje živčnih impulzov. Kalcij konstantno izgubljamo skozi urin in potenje. Nadomesti ga kalcij iz kosti. V tem procesu kosti vedno izgubljajo kalcij, ki ga je treba nazaj pridobiti iz hrane. Potreba po kalciju je odvisna od starosti. Do tridesetega leta starosti, ga porabimo več kot ga izgubimo. Kasneje, pa telo zdrsne v negativno ravnovesje kalcija, kjer telo izgubi več kot ga porabi. Koliko kalcija izgubimo pa je delno odvisna tudi od količine beljakovin, ki jih pojemo ter od načina prehranjevanja.
Faktorji, ki povečujejo izgubo kalcija v telesu:
- prehranjevanje z zelo veliko beljakovinami, ker kalcij izgubimo skozi urin. Beljakovine živalskega izvora povzročajo večjo izgubo kalcija, kot beljakovine iz rastlinske hrane. To je najbrž razlog, da imajo vegetarijanci močnejše kosti kot mesojedci.
- kofein
- prehrana ki vsebuje veliko natrija
- alkohol
Priporočena dnevna količina
|
dojenčki & otroci
|
350-550mg
|
mladostniki (dekleta)
|
800mg
|
mladostniki (fantje)
|
1000mg
|
odrasli moški & ženske
|
700mg
|
doječe matere
|
dodatnih 550mg
|
Ljudje ki s prehranjujejo izključno z rastlinsko hrano in živijo aktivno življenje, imajo verjetno tudi nižje potrebe po kalciju, vendar je vseeno pomembno, da vsak dan jemo čim več hrane bogate s kalcijem.
Večina ljudi ima mleko za najboljši vir kalcija. Za to, pa ima zasluge mlečna industrija, ki skrbi le za svoj dobiček in monopol nad ljudmi. Rastlinska hrana je ravno tako dober, čene celo boljši vir kalcija, ki se v telesu boljše absorbira.
Dobri rastlinski viri kalcija so: tofu, zelena listnata zelenjava, kalčki, semena in oreški, suho sadje(fige, grozdje), sokovi, tudi veliko sojinih mlek in napitkov je obogateno s kalcijem, ..HRANA BOGATA S KALCIJEM
Vitamin D je v maščobi topljiv vitamin, ki se obnaša kot hormon. Regulira rast kosti in absorpcijo kalcija in fosforja iz črevesja. Pomaga kontrolirati premikanje kalcija med kostmi in krvjo in obratno. Pri dojenčkih in v otroštvu pomanjkanje vitamina D povzroča rahitis, medtem ko pa pri odraslih pomanjkanje tega vitamina povzroča mehčanje kosti. Pomanjkanje vitamina je najbolj opazno v severnih državah ali kjer tradicija zahteva, da je telo dobro pokrito z oblačil. Prevelika količina vitamina D pa povzroči zmanjšanje apetita, telesne teže, morsko bolezen, glavobol, depresijo in prenakopičenje kalcija v mladosti.
Vegani ponavadi dobijo vitamin D iz sončne svetlobe, ki deluje na kožo ali v hrani obogateni z vitamini, kot so sojina mleka, margarine, žitarice za zajtrk in iz vitaminskih nadomestkov, kateri so narejeni iz kvasa in gob. Obogateni vegan proizvodi vsebujejo vitamin D2. Hrana, ki pa že naravno vsebuje vitamin D pa je ponavadi živalskega izvora.
Najbolj značilen vir je sončna svetloba ultra-vijoličnih B žarkov, ki v naši koži tvori vitamin D. Ni potrebno da je nebo jasno, tudi v oblačnih dnevih bo sonce vzbudilo majhno tovorjenje D vitamina v koži, medtem pa se bo na kratkih poletnih počitnicah na odprtem stopnja D vitamina v krvi povečala od dvakratne do trikratne količine.
Priporočena dnevna količina
|
dojenčki & otroci do treh let
|
8.5ug-7ug
|
nosečnice, doječe matere & odrasli po 65 letu
|
10ug
|
Viri:
- sončna svetloba ( 5-15min vsaj trikrat tedensko obraz in roke na soncu )
- nekatera sojina mleka
- nekatere rastlinske margarine
Odrasli vegani dobilo dovolj vitamina D, če so pogosto na prostem v jeseni, spomladi in poleti. Zadostno količino tega vitamina lahko zagotovimo z hrano, ki je obogatena z njim. Malo bolj pa je treba biti pozoren v zimskih mesecih, še posebej če je naša koža bol temne polti (ljudje s bolj temno kožo potrebujejo več vitamina D).
 |
| | Vsako leto samo v Ameriki v klavnicah pobijejo 8 milijard živali za hrano. To je več kot 250 živali na sekundo. Reja živali na farmah je kruta in neekološka. Uživanje živali je slabo za naše zdravje in velikokrat vodi k najrazličnejšim boleznim, vključno z srčnim napadom, kapi, raku, sladkorni in debelosti. |
...za živali
V današnjih farmah ali boljše povedano 'tovarnah', ravnajo
z živalmi kot s stroji. Da bi dosegli maksimalno proizvodnjo, uporabljajo najrazličnejše bližnjice, kot so: antibiotiki, hormoni, mamila in druge kemikalije s katerimi krmijo živino. Vse te živali preživijo svoje kratko življenje stlačene v kletkah, ter zvezane in zaprte za ograjami, kjer se ne morejo obrniti ali raztegniti svoja krila. Veliko jih ne dobi niti sape svežega zraka, potem pa jih strpajo v tovornjake na mučno vožnjo do klavnic, pogosto v ekstremnih vremenskih razmerah in vedno brez vode in hrane.
|
|
...za okoljeVeliko ljudi je zaskrbljeno zardi onesnaževanja okolja, ne zavedajo pa se, da k temu veliko prispeva tudi reja živali in vsa industrija, ki stoji za tem. Današnje farme puščajo za seboj tako onesnaženje, da bodo generacije, ki bodo prišle za nami prisiljene plačati ceno. Z intenzivno rejo živali, človek uničevalno izčrpuje naravna bogastva. Namesto da bi hrano pojedli ljudje, gre večina svetovnega pridelka za krmo živali v farmah. Zaradi tako ogromne potrebe hrane za krmo živali, človek seka gozdove in jih spreminja v polja in pašnike. Količina odpadkov, ki jih proizvede živalska farma je več kot 130-krat večja, od človeške. Človeška odvisnost od mesa počasi zastruplja in uničuje zemljo, vodo in zrak.
|
|
...za zdravje
Človeško telo nima nobene potrebe po živalskem mesu ali mleku. Vsa potrebna hranila, ki so pomembna v človeški dieti (amino kisline, maščobne kisline, vitamini&minerali) proizvedejo rastline in mikro organizmi. Živalski izdelki vsebujejo tudi te reči, toda človek jih z uživanjem dobi iz druge roke. Poleg tega, živalski izdelki vsebujejo sestavine, med katerimi prevladujeta maščoba in holesterol. Meso vsebuje tudi pesticide in druge kemikalije, ki so do 14 bolj koncentrirane ko tiste v sadju in zelenjavi. Ljudje, ki uživajo živalske izdelke imajo 40% več možnosti, da dobijo raka in veliko bolj tvegajo, da zbolijo za sladkorno, osteoporozo, debelostjo, artritisom, srčnimi bolezni in zastrupitvijo z hrano. Če samo pogledamo živali, ki praktično ne poznajo bolezni, lahko takoj ugotoviš, da se večina človeštva trpi za raznimi boleznimi in okvarami predvsem zaradi napačne prehrane. |
|
"Vegan dieta je najprimernejša v skladu z potrebami človeškega telesa, z našim prirojenim čutom za sočutje in z našimi sposobnostmi za preživetje na planetu. Prehod na rastlinsko orientirano prehrano je zanemarljivo lahek in odpira vrata k prijaznejšemu, zdravemu in bolj srečnemu načinu življenja."
- Erik Marcu: Vegan - The New Ethic of Eating (2001)
"Nič ne bi bolj koristilo človeškemu zdravju in povečalo možnosti za preživetje na zemlji, kot evolucija k vegetarijanski dieti."
Albert Einstein
Jaz ne verjamem, da imamo pravico ubijati živali, če tudi to počnemo z minimalnim povzročanjem bolečine. Vem da nimam pravice ubiti tebe, kakor koli brez bolečin, samo zato ker ni je všeč tvoj okus, in moje mesto ni da bi odločal o tem ali je tvoje življenje vredno bolj tebi, kot živali sami.Brigid Brophy (1929)
 |
| | Na voljo je vse več in več informacij o različnih zdravstvenih prednostih rastlinsko orientirane prehrane, z viri kot so najrazličnejše narodne in lokalne organizacije, knjige medicinskih doktorjev in strokovnjakov za prehrano, ter mnogimi kuharskimi knjigami in revijami. Toda kje stojijo naše najbolj vplivne vladne ustanove, ko pridemo do prehrambne politike? Ravno tam kjer so bile pred 30 leti, ko so se veliko zanimali za povzročitelje kroničnih bolezni in njihovo preprečevanje. Vendar so vladne ustanove, ki podpirajo interese kmetov rejcev in interese strank, prevzele tudi mesto za določanje prehrambnih standardov, zato lahko vemo zakaj ima mesna in mlečna industrija še vedno tak vpliv na vladno politiko in zakaj niso vsi državljani seznanjeni o svojih prehrambnih izbirah.
 Ni skrivnost, da s plačevanjem davkov podpiramo tudi mesno in mlečno industrijo. Vlada s tem denarjem subvencionira kmete in s tem niža ceno mesa, mleka in jajc, saj bi čene bili izdelki predragi. V glavnem ker živali pojedo veliko več hrane kot jo pridelajo, so cene visoke, to pa pomeni slab izkoristek in s tem onesnaževanje okolja, saj pri tem nastanejo ogromne količine odpadkov…ampak to je že druga zgodba (Kako prehranjevanje z živalskimi izdelki uničije svet?). Ker živali pojedo velike količine hrane, jo kmetje skušajo dobiti čim več po čim nižji ceni, zato za pridelovalne uporabljajo vse več umetnih gnojil, pesticidov,…nekateri se poslužujejo tudi genetskih modifikacij rastlin in živali, ampak to je že spet poglavje zase. V glavnem vsi podpiramo ta uničujoč krog.
Torej vladni namen ni določanje dobre prehrambne politike, ampak podpiranje in promoviranje industrijskih interesov. Svoj močan vpliv zlorablja, za prepričevanje ljudi da je to za njih nujen in zdrav del prehrane, in si s tem zagotavlja stabilen trg. Meso, mleko jajca uvrščajo tudi v šolske programe kosil in malic, kot sestavni del prehrane. S tem spuščajo svojo nezdravo hrano na vse tiste najmlajše posameznike, ki so najmanj sposobni izbirati kaj bodo jedli.
Vlada in industrija bo naredila vse, da bi zaščitila maksimalno podajo in potrošnjo živalskih izdelkov z prikrivanjem, preziranjem in zanikanjem tveganja. Ni lažjega kot ljudi prepričevati z reklamami v katerih nastopajo znani ljudje in popularni igralci, saj ljudje radi slepo sledijo le tem. Tako so za večina ljudi postale vladne in industrijske reklame primarni vir informacij o hrani in prehranjevanju.
Jajca so morda najbolj uporabno in zelo pogosto prisotno živilo v prehrani po vsem svetu. Lahko so jed sama po sebi, iz njih se pripravi jedi ali pa so pomoč pri peki. A samo jajce je veliko več kot le njihova uporaba, posebno za tistega, ki jih vali.
Kaj so jajca
Raznolikost jajc in živali, ki jih ležejo, je resnično velika. Ležejo jih leteče, plazeče in plavajoče živali; skladno s tem so tudi vseh mogočih velikosti. Skupno jim je to, da so spojki (zigote) dveh spolnih celic in da omogočijo razvoj zarodka do izvalitve. Vsako jajce je tako okvir in osnova, da se razvije novo bitje. A ravno pri jajcih, ki jih največ uporabljamo, je posebnost. To je, da jih kokoši nesejo tudi, če ne pride do oploditve. [ref]1[/ref]
Kokoši
Jajca kokoši so tista, ki se jih po svetu največ uporablja. [ref]1[/ref] Kokoš (domača kokoš, Gallus gallus domesticus) je rod živali, ki spada v družino poljskih kur. Udomačena kokoš ima poreklo iz Jugovzhodne, južne in vzhodne Azije. [ref]2[/ref] Kokoš je tudi izraz, poleg kure, za žensko predstavnico svojega rodu; petelin je moški, piščanci pa so mladiči. Kokoši so zelo družabne živali, ki v skupnosti valijo jajca in vzgajajo svoje potomstvo. Vsaka skupnost kokoši si vzpostavi svoj hierarhični red med osebki – kdo prvi jé in kdo kje vali.
Potrošnja jajc
V potrošnjo jajc je potrebno všteti vso količino jajc, ki se jih poje kot taka ali pa so vključena v različne izdelke, kot so na primer sladice in pecivo. V Sloveniji je bila leta 2009 potrošnja jajc 10,2 kg (približno 165 jajc) na prebivalca letno oziroma dobra 3 jajca na teden. Večino teh jajc (90 odstotkov) so kokoši znesle v Sloveniji. Če preračunamo: za štiričlansko družino eno leto (praktično svoje celotno obdobje valjenja oziroma več kot polovico svojega življenja) delata dve do tri kokoši v baterijski reji.[ref]3[/ref] [ref]4[/ref] K temu številu je potrebno dodati še dva ubita petelina, saj se v povprečju na vsako žensko kokoš izvali en petelin. V Sloveniji za preskrbljenost ene povprečne družine v Sloveniji z jajci vsako leto umrejo vsaj 4 kokoši.
Kratki film o usodi petelinčkov v pridelavi jajc (Undercover Investigation at Hy-Line Hatchery, autor Mercy for Animals; http://www.MercyForAnimals.org)ridelavajajc
Zaradi velike potrošnje in povpraševanja po jajcih v skladu s kapitalističnim pristopom k poviševanju dobičkov ob zmanjševanju proizvodnih stroškov se je po drugi svetovni vojni pridelava jajc industrializirala do skrajnih meja. S selektivno vzrejo in umetnim bioritmom so dobili kokoši, ki so namesto največ 35 jajc letno začele nesti okoli 300 jajc letno. Proizvodnja velike večine jajc je povsem avtomatizirana – od hranjenja kokoši in pobiranja jajc do strojnega valjenja jajc za novo generacijo kokoši.[ref]5[/ref] Razvoj te industrije je za več kot 10 krat povečal število jajc, ki bi jih kokoš zvalila, če bi živela brez vmešavanja ljudi.[ref]6[/ref]
Baterijska reja (oznaka na jajcu – 3) [ref]7[/ref]
Ta tip reje je najbolj intenziven in donosen, zaradi česar je tudi najbolj razširjen. [ref]8[/ref] Hkrati je to do kokoši najbolj nasilen način izkoriščanja.
Kokoši, potem ko so jim brez anestezije odstranili kljunčke, namestijo v kletke, ki jim ponujajo okoli 550 cm2 (površina, ki jo zasede povprečna kokoš, je 545 cm2) površine, 40 cm višine, nagnjena tla iz jeklene mreže, umetno osvetljavo z umetnim življenjskim ritmom (stradanje, nizke temperature, tema in obratno), natrpanost s 4 do 6 kokoši, kletko ob kleti (v vse smeri) in stalno odvzemanje jajc. Takšni pogoji onemogočijo naravno obnašanje kokoši ref[8]ref in predstavljajo stalno ter neprekinjeno mučenje posamezne kokoši do njene prezgodnje smrti (doživijo največ 2 leti, kar je vsaj 10 do 15 let manj, kot je za kokoši naravno). V takem življenjskem okolju se razvijejo obnašanja, kot so pretirano kljuvanje lastnega perja, kanibalizem, agresija, histerija, bežanje. ref[9]ref Zaradi pomanjkanja gibanja in osteoporoze imajo kokoši pogosto tako tanke kosti, da se lomijo pod težo telesa, težko stojijo in imajo obolenja nog; kremplji se jim zarastejo okoli mrež, izločajo ena po drugi, najpogostejši razlog pogina pa je krvavitev jeter… [ref]10[/ref]
Tako imenovane obogatene kletke, ki bodo po prvem januarju 2012 v Evropski uniji zamenjale klasične kletke, bodo večje (600 cm2 uporabne površine (nad 20 cm višine)) in bodo omogočile vsaj minimalne vedenjske značilnosti kokoši (kljuvanje in brskanje). Kljub temu, da se lahko kokoši v obogatenih kletkah vedejo malce bližje svojemu naravnemu obnašanju, je ta razlika majhna in ne odpravi negativnih posledic zaprtosti in utesnjenosti. [ref]11[/ref]
Talna ali kmetijska reja (oznaka na jajcu – 2)
Enako kot baterijska reja poteka tudi ta v zaprtih prostorih in je enako intenzivna oziroma donosna. Po tem sistemu reje ima vsaka kokoš skoraj dvakrat toliko prostora kot v baterijski reji (9 kokoši na m2). Vse kokoši so zbrane v enem prostoru, ki je lahko v štirih ravneh (višine min. 45 cm). [ref]121[/ref]
Problemi talne reje izvirajo predvsem iz prevelike natrpanosti kokoši, ki ne morejo izražati svojega naravnega družabnega vedenja. Kokoši naravno vzpostavijo hierarhijo znotraj skupine, ki je veliko od 6 – 30 osebkov, in si izberejo eno počivališče, ki je od ostalih počivališč oddaljeno okoli 60 metrov; njihovo območje bivanja je od 1 ha za ženske predstavnice (skupaj z mladiči prehodijo do 3 km vsak dan) in 5 ha za peteline. [ref]13[/ref] Iz zgornjih podatkov je mogoče ugotoviti, da je največja gostota kokoši v naravi okoli 1 kokoš na vsakih 120 m2. Na isti površini je pri talni reji okoli 1000 kokoši. Za hleve pa ni neobičajno, da zadržujejo tudi več tisoč kokoši skupaj.
Tako nagnetene kokoši se ne morejo izogniti ena drugi, bežati ali vzpostaviti družbene lestvice. Zaradi tega in velikega števila kokoši na enem mestu sta kanibalizem in agresija v talni reji še pogostejša kot v baterijski reji. [ref]14[/ref] Striženje kljunov je torej tudi za takšno rejo običajno. Prav tako so te kokoši, kljub večji količini gibanja, izpostavljene boleznim, ki so pogojene z izbirno vzrejo in pogostnostjo valjenja jajc. [ref]15[/ref]
Prosta ali pašna reja (oznaka na jajcu – 1)
Talna reja, ki kokošim omogoča izhod na zunanje, večinoma ozelenjene površine, se imenuje prosta reja. Velikost izpustov je 40 cm; na vsakih 100 kokoši je en izpust. Zunaj hleva mora imeti vsaka k
okoš vsaj 4 m2. [ref]16[/ref] Takšna reja omogoča širši razpon naravnega obnašanja kokoši in izpostavljenost sončni svetlobi. Kljub temu se ne izogne mučenju kokoši, kakršno je značilno za talno rejo, saj so pogoji v notranjem prostoru enaki. Poleg tega ostaja ubijanje petelinčkov takoj po izvalitvi in samih kokoši po končanem vrhuncu valjenja. [ref]17[/ref]
Ekološka reja (oznaka na jajcu – 0)
Ta oblika reje se loči od predhodne le v hrani, ki jo kokoši dobijo. Skladno s poimenovanjem je kokošim ponujena le ekološko pridelana hrana (brez zaščitnih sredstev in mineralnih gnojil). [ref]18[/ref]
Domača jajca
V Sloveniji se še pogosto srečujemo z domačo pridelavo jajc. Ponavadi imajo posamezniki majhno količino kokoši, s katerimi ravnajo po svoji najboljši vesti. Ali so takšna jajca tudi plod izkoriščanja in mučenja, kot je to pri industrijski reji? Če se upošteva, da lahko te kokoši živijo življenje, značilno za svojo vrsto, se z njimi ne ravna nasilno in imajo dobre bivanjske pogoje, potem bi lahko sklepali, da so njihova jajca nesporna. Vendar tudi pri takšni reji ostaja vprašanje, od kod so kokoši prišle in koliko časa bodo smele živeti. Kupiti kokoš pri vzreditelju pomeni, da so bili petelinčki ubiti, da nekatere kokoši niso preživele umetnega valjenja, prevoza in prodaje.
10 razlogov, da zavrnete jajca.
1. ker je bil za vsako kokoš, ki nese jajca, ubit vsaj 1 petelin;
2. ker je vsaka kokoš po končani nesni dobi ubita in predelana v mesne izdelke;
3. ker vsaka kokoš živi neprekinjeno v tako majhnih in natrpanih prostorih, da jih lahko označimo za mučenje;
4. ker delež kokoši umre zaradi nevzdržnih bivanjskih pogojev še pred iztekom svoje nesne dobe;
5. ker kokoši nesejo jajca, zato da bi se iz oplojenih izvalili piščančki, ne pa da bi jih jedli;
6. zaradi rezanja kljunov, grobega ravnanja z njimi, bolečih obolenj povezanih z vzrejo;
7. zaradi nevarnosti okužbe s salmonelo;
8. ker jih ni potrebno jesti;
9. ker niso del zdrave prehrane;
10. ker lahko pečemo in kuhamo tudi brez njih.
|
|
|
Ni komentarjev:
Objavite komentar