KRATKO O HOLESTEROLU VEGANOV

Ogromno ljudi, predvasem starši in zdravstveni delavci znajo nam, veganom zatežiti kar se tiče zdravja. A smo bolj zdravi od ostalih, t.i. vsejedov.  Ko vegani gremo na odvzem krvi, se ponavadi zgodi, da nam malo primanjkuje holesterola, trigliceridov in redkeje (če za to ne skrbiš) železa, kar se kaže kot splošna slabokrvnost ali anemija. Sama sem na začetku veganstva imela velik padec teže, psihično počutje veliko boljše, fizično malo manj, tudi krvna slika ni bila brilijantna. Odločila sem se, da se bom bolj potrudila na vseh potrebnih področjih, saj zdravje je konec koncev na prem mestu, vsaj tako bi moralo biti - vsem ljudem, ne le veganom, kateri na prehranjevanje polagamo veliko večjo pozornost. Začela sem s kombinacijami hranil (hrani z železom sem dodajala askorbinsko kislino oziroma drugače rečeno vitamin C, kateraga najdemo v ogromno živilih rastlinskega izvora - železo popravljeno), kar me je pripeljalo do odlične krvne slike, razen tistih najmanjših možnih decimalk pri pomanjkanju holesterola. Ampak na izvidih je "L" (low) vseeno zapisan, in tukaj zavistneži najprej "obesijo" pozornost.


Preko razumevanja o holesterolu sem prišla do naslednjega spoznanja.

Holesterol "pride" v telo na dva načina. Prvi način je s hrano, drugi način je njegova sinteza v jetrih. Za razliko od splošnega prepričanja da lahko zelo vplivaš s hrano, naj povem, da 90% holesterola nastane v jetrih, samo 10% je vpliv hrane. Zato so praviloma diete skorajda neuspešne, paziti "kaj ješ" pa nima vedno učinka. Razen seveda v zgodnji fazi bolezni, ko vrednosti še niso ne vem kako visoke. To potrjuje tudi dejstvo da imajo ultra previsok holesterol pogosto tudi hudi vegetarianci, ki lahko že 20 let niso zaužili niti grama holesterola. Težava je, kot vedno v jetrih. Jetra preveč producirajo. To je metabolna bolezen. In se jo zaenkrat kronično zdravi. Hrana "skoraj" nima vpliva. Ima pa vpliv na nekaj drugega in pa delno posredno tudi na holesterol, pa ne bom šel dalje ker se že tako zakopliciral.


Takih mehanizmov, ki lahko s časoma postanejo "samouničujoči" je kar nekaj v telesu. Recimo podobna zgodba je kronično popuščanje srca. Na začetku uspešna kompenzacija z večjim polnjenjem srca, uravna minutni volumen srca s tem da srce poveča moč kontrakcije. Pretok se stabilizira in vse je ok lahko še leta in leta. To deluje do neke točke odlično (srčna rezerva), potem pa preprosto isti mehanizem kompenzacije oz. večje polnjenje srca, ne more več povečati minutnega volumna srca. Pretok postane premajhen, prihaja do zatekanj, srce je izčrpano (in še preveliko ker je vmes zraslo - en drug mehanizem) in zadeva se spiralno slabša iz dneva v dan. Zaradi tega pride do še slabšega črpanja, še več tekočine zastaja, še težje srce pumpa (ker ne more več - ko je čez točko maksimalne kontrakcije), še več tekočine, še težje pumpa,...

Glede vseh ostalih hranil pa v naslednjih blogih! :)