Why you're eating animals? Any food you love can be made vegan!

Pretty much any food you love can be made vegan!

Eating meat, eggs and dairy products supports needless violence. I believe it's wrong to cram animals into cages for their entire lives, and then slaughter them for the sake of our appetite. I believe all animals deserve protection from needless cruelty and suffering. All animals should have the freedom to walk, run, swim, and play. There's no such thing as humane slaughter. We can do better! We have the power to choose kindness over cruelty. We don't need to eat animal products to survive or to be healthy, but food and meat industry lobbies are strong and they're brainwashing the population through all possible channels all the time. Always remember that they're only in it for the profit. There are tons of delicious food to enjoy without causing harm to an animal and here's just a few photos to give you an idea. Food is better without blood in it!

--

Zakaj bi jedli meso, jajca in mlečne izdelke če s tem povzročamo smrt in trpljenje neštetih nedolžnih živali in če lahko tudi brez tega jemo hrano odličnega okusa? Praktično ne izgubimo ničesar. Na današnjem trgu za vsak mesni produkt obstaja enako dobra zamenjava. Vse to se dogaja samo zaradi človeške ležernosti, brezbrižnosti, nečimrnosti, egoizma, predvsem pa zaradi prikladnosti in navade. Pomislimo na živali – na najbolj izkoriščane in največje sužnje tega sistema – ne samo nase in na naš apetit!

Prosim vzemite si trenutek za razmislek o človeškem odnosu do sobitij. Ko se dotaknemo te teme, je najhujše kar lahko naredimo ignoranca, odtujenost, umik in neodziv – zavestno zatiskanje oči pred resnico. Ne razmišljajmo samo o tem kako so pravice kratene nam samim, pomislimo tudi na druge! Če dopuščamo, da se kjerkoli, komurkoli krati pravice – in če to sami celo podpiramo, se je popolnoma absurdno pritoževati nad kratenjem naših pravic. Če ne želimo trpljenja ga ne ustvarjajmo!

Danes je tako zelo enostavno biti vegan, samo poskusiti moramo, da se tega zavemo! In dejansko se nam šele z raziskovanjem odpre nov svet v kuhinji. Napačno je mišljenje, da se s tem zmanjša število jedi na našem jedilniku, ravno nasprotno – šele ko začnemo raziskovati in odkrivati nove sestavine, začimbe in kombinacije, se nam odprejo neskončne možnosti za ustvarjanje odličnih okusov, pri tem pa je najbolje od vsega to, da s tem ne škodimo živalim. Tukaj je samo nekaj fotografij, za lažjo predstavo kaj vse lahko jemo. Tole je predvsem za vse tiste, ki nas neprestano sprašujejo 'kaj pa potem sploh jeste?', ker so si (po ne vem kakšni logiki) ustvarili fiksno idejo, da nam z izključitvijo živalskih sestavin iz prehrane, na krožniku ostane le solata in trava.



"Rastline nimajo možganov in centralnega živčnega sistema, torej so brez mehanizmov za zaznavanje užitka, bolečine, trpljenja, strahu.. strah in bolečina bi bila pri rastlinah brez funkcije, saj rastline niso zmožne pobegniti če jim grozi nevarnost. Če ima kdo pomisleke, da tudi rastline čutijo psihično trpinčenje in fizično bolečino, lahko enostavno iz prehrane odvzame tudi rastline in prične s frutarijansko dieto (plodovi, oreški…). Cel point veganskega prehranjevanja je zavestna odločitev, da na planetu pustimo svoj pečat s povzročanjem najmanjše možne mere trpljenja. Ne vem kaj je tukaj vsem tako zelo težko razumeti in zakaj
ta preprosta filozofija potrebuje toliko utemeljevanja. Najhujša oblika krutosti in nasilja na tem planetu se dogaja na živalskih farmah, ampak izgleda, da je večini ljudi za to vseeno. Udobno zleknjeni v kavč pred televizijo pa obsojajo vsa grozodejstva drugje (vojne, korupcije itd.) in to je čista, prava hinavščina. In ko ljudje spoznajo, da obstaja drugačen način življenja – tak ki ne škoduje živalim – se instantno vidijo kot morilci, zato začnejo z obtožbami take vrste, da bi tiste, ki ne želijo povzročati bolečine živalim, na vsak način spravili na svoj nivo. V resnici pa preprosto samo ne želijo prenehati jesti mesa in bojo uporabili vsak izgovor za to."

Vir: https://www.facebook.com/soylentpunk/media_set?set=a.135003083234533.27291.100001745279174&type=3





TOPLO PRIPOROČAM TUDI OGLED ALBUMA:
- https://www.facebook.com/soylentpunk/media_set?set=a.234986139902893.56606.100001745279174&type=3


- https://www.facebook.com/soylentpunk/media_set?set=a.246448002090040.58969.100001745279174&type=3

VEGANSKI SIROVI OCVRTKI V TESTU

Violife ocvrtki (polžki/palčke/krogci) in "nageci" - kot priloga ;)


SESTAVINE:
- testo za pizzo T. Fanny (kupljeno v Tušu)
- Violife veganski sir, okus pizza, v kosu
- malo začimb/soli/vegete/po želji ...
- olje za cvrtje


POSTOPEK:
Testo za pizzo raztegnemo na pult in ga razrežemo na 6 enakih delov. Na sredino vsakega kvadrata damo nariban veganski sir (lahko poskusite tudi veganski sir v kosih) in začimbe po želji. Poljubno zvijemo in ocvremo v vročem olju do rjave barve. 

Dober tek!



Uporabljene sestavine:

VEGANSKI "SKUTIN" ZAVITEK

SESTAVINE: 

- zavitek vlečenega testa (ali domače vlečeno testo) 

- tofu (500 g)

- 1 navaden sojin jogurt (Hofer mi je najboljši) 

- sojina smetana za kuhanje (2 dl)

- sol

- limona ali kis

- prepražena čebula (po želji)

- 1,5 – 2 dl slana voda ali radenska

POSTOPEK:

Na vlečeno testo namažemo mešanico sojinega jogurta in sojine smetane, ki smo jo posolili in okisali po okusu (malo pustimo za premaz). 

Tofu razdrobimo s prsti in ga tudi posolimo in okisamo otresemo ga po smetani.

Po želji dodamo prepraženo čebulo (meni nepogrešljiva) -

Lahko dodajamo vse vrste zelenjave (špinačo, čemaž v sezoni, koprive, zelje, ohrovt itd…) 

Zavijemo testo in premažemo s preostankom smetane.

Pečemo cca pol ure na 180 (oziroma do zlatorjave barve).

Pred koncem peke zalijemo z 1,5 dl slane vode ali radenske in pečemo še kakih 5 minut

Pečeno pokrijemo s folijo in počakamo, da se malo ohladi in prepoji.

(Vir: album Katarine Hribernik - FB)

Dober tek!

ŽEPKI S ČIČERIKINO-KARIJEVIM POLNILOM

SESTAVINE:

- listnato testo ali (jaz) testo za pizzo (spodaj slika)

- veganska margarina

- konzerva čičerike

- žlička začimbe curry (v prahu)

- žlička soli

- žlička mletega suhega česna

- Violife veganski sir

- kupljen veganski bešamel

- mešanica vode in olja (in bešamela) za premaz

POSTOPEK:

Testo razdelimo na 4 dele. 

Pripravimo polnilo: v posodo vsujemo precejeno čičeriko, dodamo sol, česen in curry. 

Premešamo s paličnim mešalnikom in dodamo še polovico bešamela. 

Naribamo Violife sir okus pizza (v kosu) in ga primešamo v maso. 

Maso razporedimo po sredini na vsak kvadrat. 

Nato poljubno zvijemo (jaz sem vsak rob povlekla do sredine). 

Premažemo z mešanico vode in olja ter bešamela. 

Pečemo 20 min na 200 stopinj Celzija (v predhodno segreti pečici).

Dober tek!

VEGANSKI "SIROVI" ŽEPKI

SESTAVINE:
- rezine Violife sira (ali podolgovati kosi)
- začimbe po želji, sol
- ovsena smetana za kuhanje
- listnato testo, 2x
- mešanica olja in vode (čisto malo, 1:1)

Za pomako:
- srednje velik avokado
- 200 ml sojinega navadnega jogurta
- sol
- limonin sok
- nasekljan česen
- poper

Ideja za prilogo: solata z motovilcem in krompirjem (dodatki: bučno olje, jabolčni kis, sol)


POSTOPEK:
Najprej raztegnemo listnata testa. Nato tu narežemo na pravokotnike primerne velikosti, tako da lahko na prvi sloj nalagamo 1/4 razdeljene rezine Violife sira (lahko damo 2 rezinici, za boljši okus). Preden položimo rezine na prvi sloj listnatega testa, ga namočimo v mešanico ovsene smetane za kuhanje in začimb ter soli ali po želji s čemaževim/bazilikinim pestom. Žepke vsakega posebej pokrijemo z drugim slojem narezanega listnatega testa, upognemo in pritisnemo robove ter jih zaključimo z vilico. Pred peko žepke namažemo z mešanico olja in vode (1:1), lahko primešamo še malenkost smetane za kuhanje, če nam je ostala od prej. 
Nato damo žepke pečt za cca 25 minut v ogreto pečico, na 18 sotpinj Celzija.

Med peko žepkov se lotimo priprave avokadove pomake. Avokado izkoščičimo in olupimo ter ga natrgamo/narežemo v posodo. Dodamo približno 200 ml navadnega sojinega jogurta, ščep soli in žličko limoninega soka, polovico stroka nasekljanega česna in po želji malenkost popra. Vse skupaj zmiksamo z paličnim mešalnikom, do gladkega ali po želji. 

Dober tek!

VEGANSKI RAFFAELO

Recept za raffaelo brez mleka:

SESTAVINE:* 3 dcl kokosovega mleka (iz pločevinke)
* 1 dcl lesnikovega/kokosovega/poljubnega napitka
* 1 zavitek vanilijevega pudinga
* 1 žlica vanilijevega sladkorja ali aroma vanilije
* 180 g kokosove moke
* 6 žlic kokosovega sladkorja
* med 20-30 olupljenih mandljev (okoli 30 g)
* 5 žlic gresa za dojenčke


POSTOPEK:Segrejemo kokosovo mleko, občasno premešamo. V drugi posodi zmešamo puding, vanilijev sladkor in sladkor in prilijemo 1 dcl rastlinskega napitka. Zmešamo v tekočo maso. Ko kokosovo mleko zavre, mu dodamo puding mešanico. Zmanjšamo temperaturo. Dobro premešamo in vmešamo kokos. V manjših deležih, recimo 30 g naenkrat. Mešamo še, dokler ne dobimo goste mase. Od vsega kokosa bi naj bilo približno 150 g le-tega v masi, ostalo za posip. Po potrebi dodajamo gres. Mogoče kakšno žlico več, kot manj. Gres je tako droben, da tudi, če bi ga dodali v ohlajeno maso, se ne bi čutil.

Maso pokrijemo s folijo in damo hladit. Če ugotovimo, da je masa še vedno preredka po tem, ko jo vzamemo iz skrinje, ji še vedno lahko dodamo kakšno žlico kokosa.
Testo jemljemo v enakomernih kupčkih iz posode, vanj skrijem mandelj in med rokami oblikujemo kroglico.

Dober tek!

Prirejeno po: https://www.facebook.com/storastacimra/photos/a.1652166341742107.1073741828.1652154018410006/1660770017548406/?type=3&theater

"Ali imamo pravico ljudem govoriti, da je njihov odnos do živali neprimeren?" Članek mag. Miloša Židanika

Ljudje se v času življenja naučimo, da je najlažje plavati s tokom. 
* In večna dilema – biti na varnem, del sredine, ne izpadati ali se izpostaviti in pritegniti pozornost nase. Ter s tem tvegati kaznovanje s strani družbe zaradi nerazumevanja, predsodkov proti drugačnim ali drugače razmišljujočim od sebe ter nepripravljenostjo drugih do spremembe. Tako lahko pričakujemo nestrinjanje, očitke in posmehovanje, še posebej v družbi, pred drugimi, kar poskrbi za dodaten pritisk. V dialogu namreč nestrinjanje vodi v spopad argumentov dveh, v večji družbi pa je prisoten še pritisk skupine in vprašanje pripadnosti – če želiš biti del skupine (družine, kroga prijateljev in znancev), se moraš podrediti skupnim navadam skupine ali pa tvegaš izločitev – ne glede na naravo argumentov. 

Življenje ni prav preprosto. Že samo, da držimo običajno ravnotežje med zahtevami drugih, med lastnimi hrepenenji in med splošnim občutkom ne-varnosti v družbi (ni več varnih služb, ni varnih svetovnih političnih razmer in tako ne brezskrbnega življenja). Zato se oklepamo še tistih nekaj varnih stebrov, ki nam dajejo vsaj navidezen občutek varnosti. Oklepamo se naklonjenosti družine in prijateljev. Raje ne tvegamo, da ne bi izgubili še teh vezi, ki nam v času stiske, ki še lahko pride, pomagajo. 

Zato se v temah raje približujemo drugim in poudarjamo našo podobnost, raje se nasmejimo kdaj tudi, ko nam ni smešno, samo da se izognemo konfliktu in tveganju, da izgubimo odnos. Veganov nas je skupaj s fruktarijanci v Sloveniji okrog 0,5% (n= 1189; Gabrijelčič 2009), kar pomeni, da smo v svojih stališčih precej osamljeni med drugače mislečimi. Že vnaprej lahko pričakujemo čudne poglede, predsodke in sodbe, zato v vsaki situaciji posebej premišljamo, ali se sploh oglasiti ali ne. Zaradi nemega Ali imamo pravico ljudem govoriti, da je njihov odnos do živali neprimeren?

Pritiska večine se marsikdo kot vegan v javnosti ne želi opredeliti ali pa celo svojemu otroku daje hrano živalskega izvora, da utiša »dobronamerna« prehranska priporočila tako zdravnikov pediatrov kot družinskih članov, saj bi bila odgovornost ob morebitni bolezni ali bolezenskih zapletih previsoka, saj se bolezen otrok ne pripisuje povzročiteljem, temveč veganstvu. Tako nekateri svoje zdrave prehranjevalne navade pripisujejo začasni življenjski odločitvi ali dieti, da se izognejo obsodbi skrajništva. ** Zadnji tak primer zelo glasne obsodbe je bil komentar pediatra na RTV Slovenija ob predlogu italijanske desnice, da bi prepovedali veganstvo, ki je dejansko smrt slovenskega dojenčka pripisal veganski prehrani, ki da je tako oslabila dojenčkov organizem, da je ta zaradi pljučnice umrl. Ob tem ni povedal, da je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje med leti 1997 in 2014 v Sloveniji zabeleženo 24 smrti dojenčkov zaradi pljučnice, kar bi po njegovi logiki pomenilo, da je vsaj 23 dojenčkov umrlo zaradi vsejedstva in bi bilo potrebno prepovedati tudi to. Lažje je s prstom pokazati na vegane, kot se pogledati v ogledalo tega tragičnega primera in se vprašati, ali mar niso pediatri soodgovorni za nezaupanje nekaterih staršev do uradne medicine in pediatrične stroke, da zato predolgo odlašajo s pregledom pri zdravniku. 

Problem pa je, ker takšno zavajanje javnosti utrjuje odpore večine za spremembo v smeri bolj zdravega prehranjevanja – tako za ljudi, kot živali in naš planet. Veča se pritisk na nas, da smo raje previdno tiho in se ne izpostavljamo s svojimi stališči, ker tvegamo ne le sodbo, da smo skrajniški, temveč tudi, da smo neodgovorni starši, ki potrebujemo prijavo na CSD (Center za socialno delo). 

Svet pa se vrti naprej v spirali trpljenja in smrti. Največjo ceno plačujejo tisti, ki se jih ne sliši. Martin Luther King je izjavil, da je naša dolžnost, da ne spoštujemo nepravičnih zakonov, ko je pozival k civilni nepokorščini. Kako daleč od tega je, da živalim samo posodimo svoj glas. In branimo svoja prepričanja pred večino. 


Veganstvo je, kot gibanje za odpravo neenakosti med ljudmi od suženjstva do zatiranja žensk, ideja in gibanje, ki nosi izključno pozitivno sporočilo in ponuja izključno pozitivne posledice. 
Drugih takšnih življenjskih odločitev ne poznam, vse nosijo v sebi pozitivno in negativno stran. Odločitev za veganstvo pa je samo pozitivna. Zato je naša dolžnost, da se oglasimo in da smo glasni. Če imamo radi ljudi. Če imamo radi živali. Če imamo radi naš planet. In, v končni fazi, če imamo radi sebe, saj ne pomaga, da živimo sami vegansko življenje na zastrupljenem planetu, uničenem od klimatskih sprememb. 

Zato je pomembno, da se združujemo. Več nas bo, večjo moč bomo imeli. In našega glasu ne bo moč utišati. Pomembno je, da glasno zahtevamo vegansko in ne zelenjavno hrano v restavraciji, da se jasno opredelimo o svojih stališčih, če nas kdo o tem povpraša, in da se zberemo na demonstracijah in zborovanjih, ki promovirajo veganstvo in ustrezen odnos do živali. Ljudje v svojem specizmu slišijo in razumejo samo ljudi. Zato je na nas, da jim prenesemo sporočilo živali. Da imajo tudi te pravico do svobodnega življenja na našem planetu in to v zdravih, dovolj velikih habitatih, z dovolj pitne vode in hrane. Tako kot ljudje. Če bi bili ljudje dejansko boljši od živali, bi se do njih drugače obnašali.


Vir: Gabrijelčič Blenkuš M, Gregorič M, Tivadar B et al. Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja, IVZ, Ljubljana, 2009: 118. 
http://www.osvoboditev-zivali.org/revije/revija32.pdf

Pripravil: mag. Miloš Židanik